Med razkrivanjem podrobnosti iz zasebnosti je predsednik vlade Robert Golob izrekel nezaupnico ključnemu ministru vlade oziroma mu kar pred kamerami odvzel predstavitev davčne reforme in navrgel še, da reform, razen zdravstvene, morda sploh ne bo. Pred le tednom dni pa so ministri v Tarči zagotavljali, da bodo šli z reformami do konca. Nova premierjeva strategija glede reform in tudi razkrivanja podrobnosti iz zasebnosti je v javnosti in med koalicijskimi partnerji povzročila zmedo in začudenje.

Kako napeto je v koaliciji, kakšne so posledice mešanja zasebnosti in reform? O tem so v Tarči razpravljali davčni strokovnjak Ivan Simič, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, komentator portala Domovina.je Peter Merše, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan ter filozof Boris Vezjak. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Reforme da, reforme ne

Sorodna novica Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."

Pred časom je predsednik vlade Robert Golob napovedoval izvedbo reformnega vala. Izpeljali bomo reforme, ki jih v 30 letih še nihče ni, je zagotavljal. "Smo skupaj odločeni, da reforme, ki jih Slovenija potrebuje, da postane moderna država, tudi izpeljemo," je med drugim izjavil. Koordinator stranke Levica Luka Mesec je bil nad snovanjem reform po izjavah sodeč dokaj zadovoljen, rekoč: "Če bo dogovarjanje videti tako, kot je bilo videti danes, bo Levica zapustila vlado, ampak leta 2030, ko bo naše delo opravljeno." Še pred enim tednom je v Tarči dejal, da bodo vse stvari, ki so si jih zadali, tudi uresničili – napovedanih pa je vsaj sedem pomembnejših reform, je za Tarčo poročal novinar Žan Dolajš.

Sorodna novica Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča

Sorodna novica Boštjančič: Velika večina posameznikov bo imela v denarnici več

Predsednik vlade pa je ta teden v solomedijski akciji, kjer je razkrival predvsem podrobnosti iz zasebnega življenja, napovedal, da nekaterih reform, predvsem davčne, morda celo ne bo. Ob tem pa, predvsem zaradi nejasne komunikacije, na odprti sceni kritiko usmeril v svojega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. V medijih so se vrstili močni naslovi, kot denimo 'Golob obenj obrisal čevlje', 'Premier pri reformah stopil korak nazaj in dal zaušnico ministrstvu za finance' ... Boštjančič sicer ostaja minister, je pa odstopil njegov državni sekretar Tilen Božič in potezo zelo skopo komentiral: "Je, kar je. Ni kaj komentirati."

Poteza je odmevala med kritiki vlade. "Šef, ki glasno prelaga svojo odgovornost na podrejene, nikoli ne bo voditelj. Komunikacija reforme ne spodleti ministrstvu, ampak vladi. In se jo tudi rešuje znotraj vlade in ne na 24ur," je denimo zapisal uporabnik Twitterja.

Je takšna komunikacija predsednika vlade lahko konstruktivna? Lahko zaustavi padanje javne podpore? Kako si jo razlagajo drugi ministri te vlade – bodo tudi oni ob napakah deležni kritik in razčiščevanja v javnosti? Po informacijah Tarče je Golobovo obnašanje povzročilo precej razburjenja med koalicijskimi partnerji, ki pa pred prižganimi kamerami še vedno v rokavicah mirijo napeto vzdušje. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je denimo dejal: "Kaj točno je predsednik vlade želel povedati, boste morali vprašati njega."

Tudi iz SD-ja uradno še ni bilo ostrejših kritik. Neusmiljeno pa so se do nastopa predsednika vlade opredelili v Mladem forumu stranke SD, ki je postal nekakšen obvod Socialnih demokratov za kritične ocene predsednika vlade. "Iskreno smo veseli, da ste si na svoji življenjski poti našli sopotnico, s katero zdaj živita skupaj. Vendarle pa smo nekoliko nejevoljni ob pogledu na tračarske novice o vašem zasebnem življenju, medtem ko nestrpno pričakujemo delo in izpolnjevanje obljub od 24. aprila lani," so zapisali. Tarča je želela s predsednikom Mladega foruma Luko Gorškom govoriti o uresničevanju reform. Najprej je izrazil pripravljenost za sodelovanje, nato si je vzel čas za premislek, na koncu pa je sporočil, da bo nastop pred kamero preskočil.

Pomembno je, da je predsednik vlade ta teden podvomil o izvedbi davčne reforme. Ta naj bi namreč bila temelj za financiranje vseh drugih projektov. Vsaj tako je koalicija pred dvema tednoma govorila na Brdu pri Kranju. "Da bomo lahko izpeljali načrte, ki smo jih zdaj v zadnjih mesecih obljubili ljudem, je dejansko to, da vse te pravice financiramo iz davkov in pa prispevkov, ne pa na račun zadolževanja," je zatrdila predsednica SD-ja Tanja Fajon.

Analitični pogled na situacijo je podal novinar Karel Lipnik s časopisa Finance: "Samo reforma plačnega sistema v javnem sektorju bi lahko odnesla približno 800 milijonov evrov. Potem je tu še dolgotrajna oskrba – od 300 do 400 milijonov evrov, koliko bo stala zdravstvena reforma, še ne vemo, predvidevam, da tam okoli 300 milijonov evrov. Pri pokojninski zakonodaji znaša vsaka minimalna sprememba od 200 do 300 milijonov evrov." Pomikamo se torej do dveh dodatnih milijard evrov.

Sorodna novica Keber: Ukrepi ministrstva za zdravje, razen zakona za stabilizacijo zdravstva, so mešanje megle

Sorodna novica Bešič Loredan zanikal možnost svojega odstopa, ministrstvo zapušča vodja PR-službe

Po treh reformnih vrhih koalicije na Brdu in številnih tiskovnih konferencah še vedno ni jasnih finančnih načrtov reform. Jasno je le, da se zatika pri ključni reformi, reformi zdravstva. Pojavljajo se razpoke med zdravstvenim ministrom, ki ga je ta teden zapustila še ena sodelavka, in vodjo strateškega sveta za zdravstvo Erikom Brecljem, ki trdi, da je minister Danijel Bešič Loredan že grozil z odstopom.

Kaj se bo iz vsega tega skupaj izcimilo? Golob je januarja izjavil: "Žal nas zgodovina uči – pa zelo poenostavljeno –, da se levosredinske vlade reform lotevajo, pa jih potem ne izpeljejo, mi nameravamo biti drugačni." Predsednik opozicijske stranke SDS Janez Janša pa že nekaj časa napoveduje drugačen razplet. "Spomin poseže nazaj na tisti znameniti semafor reform v času Pahorjeve vlade. Žal bo konec podoben."