"Načeloma podpiramo vstop Hrvaške v schengensko območje, pri čemer želimo, da Hrvaška sprejme vse predpise, ki so potrebni, in pričakujemo, da bo glede na pripravo nemškega kompromisa to vprašanje v kratkem odprto in tudi rešeno. Predvsem pa pričakujemo od Hrvaške, da bo pozvala vse, ki so imeli pripombe na njihov vstop, da podajo dodatne pripombe in to čim prej rešimo," je dejal Kangler.

Glavna tema pogovora je bilo sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih prehodov čez državno mejo, saj v Sloveniji zaznavamo povečanje števila nedovoljenih prehodov in vse večji pritisk nezakonitih priseljencev na Evropsko unijo.

"Ugotovili smo, da je porast nezakonitih prehodov na tem območju zelo velik. Vendar je treba k temu vprašanju pristopiti sistematično, ne le Slovenija in Hrvaška, pač pa se ga mora lotiti celotna Evropska unija," je dejal Kangler. V aprilu in maju so zaznali za dober odstotek večje število prijetih nezakonitih prebežnikov, prijetih je bilo okrog 5000. V priporu pa čaka kar 98 tihotapcev ljudi, kar je prav tako več kot v enakem lanskem obdobju.

Dvojni hrvaški nadzor

"Veseli me, da tako v Sloveniji kot na Hrvaškem obstaja soglasje o tem, da je članstvo Hrvaške v schengenu naslednji korak proti okrepljenemu nadzoru zunanje meje," je dejala Grasova in opomnila, da je Hrvaška edina evropska država, ki opravlja nadzor tako na zunanjih kot notranjih mejah Evropske unije, nova oprema za nadzor meje, ki bi jo dobili z vstopom v schengen, pa bi jim to omogočila v še večji meri kot do zdaj.

Slovenska in hrvaška policija sta tudi do zdaj opravljali skupne okrepljene nadzore državne meje, prav ob koncu prejšnjega tedna na primorsko-goranskem in istrskem območju. Podobne okrepljene nadzore bodo nadaljevali tudi v prihodnje, je povedal v. d. generalnega direktorja slovenske policije Andrej Jurič.

Manj pritiska na Ilirsko Bistrico

Župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc pa je povedal, da v občini ne občutijo več tolikšnega pritiska nezakonitih prebežnikov, saj so za svojo pot proti zahodu in severu izbrali pot skozi gozdove pod Snežnikom. To opažajo predvsem po številnih divjih odlagališčih odpadkov, ki jih puščajo za seboj nezakoniti migranti.

Kangler je sicer poudaril, da slovenska in hrvaška policija že zdaj dobro sodelujeta, to pa želita še nadgraditi s podpisom sporazuma o sodelovanju, ki je trenutno pri koncu usklajevanja.