To so: Gabriela Babnik, Matjaž Debelak, Jasminka Dedić, Marjeta Horjak, Alen Kofol, Miha Lobnik, Mojca Ramšak, Jože Sitar, Matjaž Stare, Marjan Vešligaj in dozdajšnji zagovornik Boštjan Vernik Šetinc. Po nekaterih neuradnih informacijah ima v koalicijskih strankah največ podpore aktivist Miha Lobnik, ki se zavzema za pravice istospolno usmerjenih, poroča Radio Slovenija.

Predsednik republike bo predlog kandidature državnemu zboru posredoval v roku, ki bo omogočal imenovanje zagovornika na oktobrski seji državnega zbora. Predvidena je tudi javna predstavitev predlaganega kandidata.
SDS za Ramšakovo
Iz največje opozicijske stranke SDS so po posvetu pri Pahorju sporočili, da podpirajo kandidaturo profesorice antropologije Ramšakove, ki po mnenju vodje strankine poslanske skupine Jožeta Tanka "najbolje izpolnjuje kriterije in vliva upanje, da bo dejansko najbolje izpolnjevala naloge zagovornika načela enakosti".
SD se še odloča, nepovezani za Lobnika
V SD-ju so pojasnili, da še niso končali pogovorov s kandidati. Odločitev bodo sprejeli do konca tedna in jo tudi sporočili predsedniku republike. Sicer pa je Radio Slovenija poročal, da nepovezani poslanci (NP) podpirajo Lobnika.
Poslanska skupina SMC-ja je Pahorju sporočila ime kandidata, ki ga namerava podpreti, a ga še ni razkrila javnosti.
Tudi poslanci DeSUS-a še niso končali pogovorov s kandidati. Odločitev bodo sporočili predvidoma v četrtek. V poslanski skupini NSi-ja ne podpirajo nobenega od kandidatov, ZL pa je na posvetu pri Pahorju izpostavil tri kandidate - poleg Lobnika še zdajšnjega zagovornika Vernika Šetinca in Stareta, je še poročal nacionalni radio.

Zagovornik po novem samostojen organ
Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki je začel veljati konec maja, je sicer določil, da je zagovornik oz. zagovornica načela enakosti samostojen organ - predtem je zagovornik namreč deloval v okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naloga zagovornika pa je še vedno podobna kot prej: zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, ozaveščanje javnosti, informiranje o tem, kaj je diskriminacija, in svetovanje. Prav tako bo moral izvajati neodvisne študije in analize, objavljati priporočila in izmenjevati informacije s pristojnimi evropskimi organi.

Prepovedana kakršna koli diskriminacija
Omenjeni zakon, ki ga je Slovenija sprejela tudi zato, da je uskladila slovenski pravni red s pravnim redom EU-ja (pred dobrima dvema letoma smo zaradi neurejenosti tega področja dobili uradni opomin), določa varstvo vsake posameznice in posameznika pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje. Prav tako je določeno varstvo pred diskriminacijo ne glede na invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino.

Varstvo pred diskriminacijo je določeno na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.