Na novinarski konferenci je pravosodni minister Goran Klemenčič povedal, da imamo na eni strani opozicijo, ki zahteva izredno sejo, še preden je znana odločitev Državnotožilskega sveta, na drugi strani pa imamo predstojnika enega organa, torej Zvonka Fišerja, ki napada KPK, je pojasnil zagato in dodal, da je treba počakati na odločitev DTS-ja.

Klemenčič je izrazil pričakovanje, da bo odločitev DTS-ja kakršna koli že bo, dobro utemeljena in argumentirana. DTS-ju ni mogoče očitati zavlačevanja, saj je postopek po zakonu relativno dolgotrajen in zapleten, tako da če bodo odločitev sprejeli v naslednjih dveh ali treh tednih, bo to popolnoma razumno, je o časovnem okviru povedal Klemenčič.

Zakonska ureditev imenovanja in razreševanja generalnega državnega tožilca je po Klemenčičevem mnenju delno nesistemska. Nesprejemljivo je, da je odločanje o prvem človeku tožilstva izključno v rokah političnih organov, v Evropi takšno ureditev poznata le še Hrvaška in Litva, je dodal.

Izredna seja: Sklepov ne bo
Odbor za pravosodje je zaradi prevladujočega mnenja članov, da DZ nima pristojnosti v omenjeni zadevi in da je treba počakati odločitev Državnotožilskega sveta, zavrnil vse predlagane sklepe.

V petek tako na izredni seji na zahtevo SDS-a in NSi-ja DZ ne bo obravnaval predloge sklepov, ampak opravil le razpravo v zvezi s postopkom imenovanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. DZ bo tako razpravljal o nepravilnostih, ki so jih pri imenovanju Škrleca ugotovili nekateri organi, ter odgovornosti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zanje.

Vlada sicer meni, da bi bilo primerneje, če bi DZ o tem razpravljal po sprejemu odločitve Državnotožilskega sveta, ki je zadevo sicer že obravnaval v ponedeljek, a seje ni končal in jo bo nadaljeval v petek.

Vlada: Nepravilnosti ni mogoče zanikati
Na dopisni seji je vlada ugotovila, da ni mogoče zanikati, da so v postopku Škrlečevega imenovanja nastale nepravilnosti. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je zato skladno s pristojnostmi, ki jih ima v razmerju do državnega tožilstva, od predsednice Državnotožilskega sveta zahteval, da pripravi poročilo glede ravnanja generalnega državnega tožilca.

Državnotožilski svet je namreč edini organ, ki ima po zakonu izključno pristojnost odločanja o morebitni podaji predloga za razrešitev generalnega državnega tožilca, o katerem potem odloča državni zbor, se glasi mnenje vlade.

SDS in NSi hočeta stališče
Poslanci in poslanke iz vrst SDS-a in NSi-ja predlagajo, da DZ Državnotožilski svet pozove, naj čim prej zavzame stališče o nepravilnostih, ki so jih pri imenovanju Škrleca ugotovili upravno sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in nadzorna skupina ministrstva za pravosodje.

Ob tem v strankah še predlagajo, naj DZ vladi naloži preučitev možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerih bo možnost predlagati razrešitev generalnega državnega tožilca znova dobila tudi vlada. V SDS-u in NSi-ju menijo, da je to nujno zato, ker se zdi, da bo Državnotožilski svet, ki lahko edini predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, zaščitil Fišerja.

Vlada opozarja na nevaren precedens
Spreminjanje zakonodaje zaradi posameznega konkretnega primera ne bi bilo ustrezno niti sistemsko-pravno higienično in bi predstavljalo nevaren precedens, glede predloga SDS-a in NSi-ja po proučitvi možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu meni vlada.

Bo pa ministrstvo za pravosodje preučilo možnost sistemske spremembe zakonodaje, ki ureja različne kategorije: od sodnikov, tožilcev do pravobranilcev.