Če smo že pri počitniških programih, bi resnično pozvala starše, naj dajo otroku možnost, da pridobi kakšno izkušnjo tudi sam, ne vedno pod njihovim krilom. Tudi če bo kakšna "bunka" več. Bo pa velika izkušnja, kar je veliko vredno.
V večjih zvezah so pred počitnicami izdali publikacije, npr. v Ljubljani, Mariboru, kjer imajo prav tako vsakodnevne dejavnosti, pa tudi v drugih mestih je dejavnosti veliko. Veseli pa smo tudi vsakih drugih dejavnosti, po muzejih, galerijah ... Tega je veliko in starši naj izkoristijo možnosti in naj otrokom omogočijo obisk kakršnih koli dejavnosti, ki pripomorejo k dejavnemu, predvsem pa sproščujočemu preživljanju prostega časa.
Naša usmeritev je poleg približevanja naravi tudi druženje z vrstniki. Ugotavljamo namreč, da tega otrokom primanjkuje. V šoli se sicer družijo po nekih svojih principih, ki postajajo vse bolj tekmovalni, medtem ko izkušenj, ki smo jih včasih imeli z dvorišč, narave ali dolgih poti v šolo, nimajo več. Starši jih namreč pripeljejo in odpeljejo iz šole, potem jih peljejo v glasbeno šolo, pa na trening karateja ... Izkušenj, kako se prebijati skozi svet s svojimi vrstniki, pa otroci nimajo več. Naš poudarek je tudi na tem - izmenjavi nekih informacij, izkušenj, uresničevanju talentov, za katere sicer ob vseh obveznostih zmanjka časa ali pa mora otrok velikokrat ravnati po napotkih in željah staršev.
Zavedamo se, da imajo vse humanitarne organizacije pri zbiranju donatorskih sredstev letos veliko večje težave kot prej, zlasti pri pravnih osebah, medtem ko civilne osebe darujejo toliko, kolikor lahko ... Čeprav smo imeli letos kar štirikrat večji odziv darovalcev, je bilo sredstev manj, ker gre za manjše donacije. Seveda smo vseh veseli in v imenu otrok se vsem donatorjem iskreno zahvaljujem - tistim, ki so prispevali evro, dva ali pet , in še posebej tistim, ki so prispevali večje donacije.
Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) starše poziva, naj otrokom med počitnicami omogočijo obisk različnih delavnic za kakovostno, predvsem pa sproščujoče preživljanje prostega časa. "Starši naj dajo otroku možnost, da pridobi kakšno izkušnjo tudi sam, ne vedno pod njihovim krilom. Tudi če bo kakšna 'bunka' več. Bo pa velika izkušnja, kar je veliko vredno," pravi.
Kakšne aktivnosti vse pripravljajo pri ZPMS-ju, kako je z donacijami, kje lahko zainteresirani otroci oz. starši dobijo potrebne informacije, je prostovoljcev dovolj in kako so usposobljeni, so le nekatera vprašanja, na katera je odgovarjala Stručeva. Dotaknila pa se je tudi nekaterih določb novega družinskega zakonika.
Smo na dobri polovici poletnih počitnic. Kakšne dejavnosti za otroke so že za vami in kaj še pripravljate? Kateri so večji projekti?
Naš največji počitniški projekt so letovanja. Zveza prijateljev mladine Slovenije oz. njene članice - v mreži jih je 150 - imajo na voljo 15 letovišč, v njih pa 2.500 postelj. Z nami tako v povprečju letno letuje 20.000 otrok, med njimi je nekaj vključenih tudi v šole v naravi. Letovanja so zdaj v polnem razmahu, vsa letovišča so polna, le še v zadnjih, avgustovskih terminih je še nekaj prostih mest. Starši se lahko obrnejo na organizatorje letovanj, ki jih najdejo na naši spletni strani in tudi na spletnih straneh naših krajevnih zvez. Tam bodo našli podatke, koliko mest je še prostih in kje so ta mesta.
Ali med poletjem organizirate tudi kakšne posebne dejavnosti za mladostnike do 18. leta in celotne družine, ki so prav tako vaša ciljna skupina?
Tudi za mladostnike imamo programe letovanj. Morda naj ob tem poudarim še to, da v večjih krajih, mestih, kjer sicer živijo, potekajo različni celodnevni in vsakodnevni programi. Starši lahko informacije o tem prav tako najdejo ali na naših spletnih straneh ali v krajevnem časopisju. Za mladostnike imamo torej nekaj letovalnih programov, npr. Evropa in mladi, letovanja za srednješolce ... Za celotne družine pa pripravljamo posamezne programe - to so letovanja socialno ogroženih družin, ki pa so odvisna od donacij.
Ravno to je moje naslednje vprašanje. Torej imate tudi dejavnosti, ki so posebej namenjene otrokom iz socialno ogroženih družin ...
Ja, vesela sem, da lahko sporočim to, kar na začetku počitnic še ni bilo mogoče reči. Letos bo namreč letovalo prav toliko otrok kot lani, morda še kakšen več - okoli 1.400. Glede na prvoten odziv na naš projekt Pomežik soncu, s katerim smo zbrali 20 odstotkov manj sredstev kot leto prej, smo imeli slabe občutke. Vendar so se, ko smo to novico objavili, pojavili posamezni donatorji - Mobitel, Bauhaus, Banka Slovenije idr. -, ki so akcijo, ki jo že 12. leto pripravljamo skupaj s partnerjem Lekom, obagatili. So pa dodatna sredstva pridobili tudikrajevni izvajalci letovanj. Povpraševanju sicer ne bomo zadostili, vendar pa vsaj številka letos ne bo nižja.
Kako pa izberete otroke, ki lahko letujejo brezplačno?
Pravzaprav starši včasih negodujejo, ker morajo zbrati toliko dokazil. Sredstva razdelimo po deležih, glede na to, koliko otrok je na posameznem območju. Če imajo Domžale tri ali štiri odstotke vseh otrok v Sloveniji, dobijo iz skupnega zneska "Pomežika" (akcije Pomežik soncu, s katero se zbirajo sredstva za letovanje otrok, op. a.) toliko odstokov denarja. Otroke pa izbirajo naše krajevne organizacije. Za vsakega je treba zbrati ustrezna dokazila, ki jih posredujejo bodisi center za socialno delo bodisi šolske svetovalne službe, če gre za zdravstveno indikacijo, pa lečeči zdravnik.
Prej ste že omenili, koliko otrok vsako leto letuje z vami. Imate morda tudi podatek, koliko otrok v Sloveniji je v povprečju vključenih v različne vaše dejavnosti prek celega leta?
Na nekaj let zbiramo te podatke. Naših programov se letno udeleži okoli 350.000 otrok. Treba pa je razumeti, da ne gre za toliko različnih otrok, ampak se tolikokrat naših programov udeležijo.
Pa opažate, da zanimanje otrok oz. staršev, ki želijo otroke vključiti v različne delavnice (tako med poletnimi počitnicami kot tudi sicer), iz leta v leto narašča?
Zadnji dve leti se povečuje zlasti povpraševanje za brezplačno letovanje. Že nekaj let ugotavljamo, da se v naše programe vključujejo tudi otroci, ki jim starši ne morejo zagotoviti plačnih programov - glasbenih, likovnih šol ... Vklučujejo pa se tudi otroci, ki določenih programov drugod ne najdejo, najdejo pa jih pri nas. Teh je ogromno - od klasičnih likovnih, glasbenih, plesnih delavnic do sodobnejših, npr. delavnice o svetovnem spletu. Se pa ves čas držimo nekih usmeritev - otroke približujemo naravi, za delavnice pa poskušamo iskati naravne materiale.
Naša usmeritev pa je tudi druženje z vrstniki. Ugotavljamo namreč, da tega otrokom primanjkuje. V šoli se sicer družijo po nekih svojih principih, ki postajajo vse bolj tekmovalni, medtem ko izkušenj, ki smo jih včasih imeli z dvorišč, narave ali dolgih poti v šolo, nimajo več. Starši jih namreč pripeljejo in odpeljejo iz šole, potem jih peljejo v glasbeno šolo, pa na trening karateja ... Izkušenj, kako se prebijati skozi svet s svojimi vrstniki, pa otroci nimajo več. Naš poudarek je tudi na tem - izmenjavi nekih informacij, izkušenj, uresničevanju talentov, za katere sicer ob vseh obveznostih zmanjka časa ali pa mora otrok velikokrat ravnati po napotkih in željah staršev.
Potreba po prostovoljcih, ki vodijo dejavnosti, se zaradi večjega števila teh poleti verjetno poveča. Jih je dovolj, se sami obrnejo na vas?O, ja, vesela pa sem, da je med njimi vedno več mladih, pri čemer so seveda tudi starejši dragoceni s svojimi izkušnjami. Za posamezne programe se morajo tudi usposobiti, npr. za letovanja, kjer so 24 ur odgovorni za skupino otrok. Mnogo pa je tudi drugih dejavnosti, ki so odvisne od tega, kaj nekdo zmore in zna in ali je to pripravljen prenašati dalje.
Tudi sami organizirate tovrstna usposabljanja?
Absolutno. Za letovanja organiziramo usposabljanja tako na nacionalni ravni - lahko povem, da nas je letos izobraževal trenutno eden izmed največjih družinskih terapevtov v Evropi, Jesper Juul - kot tudi na krajevni ravni. Prostovoljci morajo tako kar precej časa posvetiti tudi temu.
Če se zdaj malce oddaljiva od poletja. Kateri so vaši večji projekti med šolskim letom? Omenili ste sicer že pomemben projekt Pomežik soncu ...
Mi smo s pripravami na dejavnosti že krepko v jeseni. Septembra začnemo priprave na otroški parlament. Izobraževanje je že načrtovano v septembru. V oktobru bo izobraževanje mentorjev za Evropa v šoli, ki je prihodnje šolsko leto posvečeno prostovoljstvu. Potem imamo izobraževanje za projekt Mladi raziskovalci zgodovine, usposabljamo tudi nove prostovoljce za TOM telefon, ki deluje tudi med počitnicami (telefon za otroke in mladostnike deluje vsak dan med 12.00 in 20.00, tudi ob nedeljah in praznikih). Seveda pa bomo nadaljevali tudi humanitarne dejavnosti, odvisno od donacij in programov, poudarek pa bo tudi na otrokovih pravicah ...
Prav to me še zanima za konec. Predlog družinskega zakonika, ki je v parlamentarni obravnavi, med drugim uvaja prepoved telesnega kaznovanja otrok in uvedbo instituta zagovornika otroka. Kako gledate na te spremembe?
V teh sprememah smo "globoko noter". Prepoved telesnega kaznovanja otrok v družini smo v zakon pravzaprav pripeljali mi z večletno kampanjo, v kateri smo najprej "potipali teren", koliko otrok še pretepajo in koliko staršev meni, da je klofuta najboljše vzgojno sredstvo. Presenetljivo smo dobili nazaj 1.300 anket, iz katerih izhaja, da je bilo 68 odstotkov staršev tepenih v svojem otroštvu in da skoraj polovica svojim otrokom še prisoli kakšno zaušnico. Vendar pa jih mnogo več razmišlja o tem, da pretepanje ni več najboljša vzgojna metoda. Z vključitvijo prepovedi telesnega kaznovanja otrok v družinah seveda ne mislimo, da bi kaznovali starše, ki to počnejo, amapak jim želimo sporočiti, da to ni prav, da je to zavržno dejanje in da ni nujno za vzgojo poštene osebnosti. Pravzaprav imajo to določbo že mnoge države v Evropi in prav je, da jo imamo tudi mi.
Tudi pri zagovorniku smo vključeni že desetletja. Otroci so namreč sami opozorajali na to, da se jih v nasprotju s konvencijo o otrokovih pravicah pogosto v postopkih ne vpraša za mnenje. Naš namen je le ta, da se otrokovo mnenje sliši in v primernih okoliščinah in pod primernimi pogoji tudi upošteva. Sodelujemo tudi v pilotskem projektu, ki poteka pri varuhu človekovih pravic, in izkušnje so zelo dobre, potreba pa zelo izrazita.
Kako bi potem ta zagovornik deloval?
V bistvu že deluje. Tako, da se glede na neko željo oz. vlogo na koordinaciji pilotskega projekta določi primernega zagovornika. Mislim, da jih bo počasi v Sloveniji usposobljenih že okoli 80. Torej takih, ki imajo po dveletnem izobraževanju opravljen izpit. Zagovornik mora biti tak, da zna sporočilo otroka prenesti dalje. Seveda se to doagaja le s privolitvijo otroka. Rezultati so po naših ocenah zelo dobri, veliko otrok je bilo že slišanih in lahko rečem tudi uslišanih. Kažejo pa se še večje potrebe. Ljudje namreč vedno manj zaupajo uradnim institucijam in vedno več stvari, ki zadevajo človeka, prenašajo na civilni sektor.
Če smo že pri počitniških programih, bi resnično pozvala starše, naj dajo otroku možnost, da pridobi kakšno izkušnjo tudi sam, ne vedno pod njihovim krilom. Tudi če bo kakšna "bunka" več. Bo pa velika izkušnja, kar je veliko vredno.
V večjih zvezah so pred počitnicami izdali publikacije, npr. v Ljubljani, Mariboru, kjer imajo prav tako vsakodnevne dejavnosti, pa tudi v drugih mestih je dejavnosti veliko. Veseli pa smo tudi vsakih drugih dejavnosti, po muzejih, galerijah ... Tega je veliko in starši naj izkoristijo možnosti in naj otrokom omogočijo obisk kakršnih koli dejavnosti, ki pripomorejo k dejavnemu, predvsem pa sproščujočemu preživljanju prostega časa.
Naša usmeritev je poleg približevanja naravi tudi druženje z vrstniki. Ugotavljamo namreč, da tega otrokom primanjkuje. V šoli se sicer družijo po nekih svojih principih, ki postajajo vse bolj tekmovalni, medtem ko izkušenj, ki smo jih včasih imeli z dvorišč, narave ali dolgih poti v šolo, nimajo več. Starši jih namreč pripeljejo in odpeljejo iz šole, potem jih peljejo v glasbeno šolo, pa na trening karateja ... Izkušenj, kako se prebijati skozi svet s svojimi vrstniki, pa otroci nimajo več. Naš poudarek je tudi na tem - izmenjavi nekih informacij, izkušenj, uresničevanju talentov, za katere sicer ob vseh obveznostih zmanjka časa ali pa mora otrok velikokrat ravnati po napotkih in željah staršev.
Zavedamo se, da imajo vse humanitarne organizacije pri zbiranju donatorskih sredstev letos veliko večje težave kot prej, zlasti pri pravnih osebah, medtem ko civilne osebe darujejo toliko, kolikor lahko ... Čeprav smo imeli letos kar štirikrat večji odziv darovalcev, je bilo sredstev manj, ker gre za manjše donacije. Seveda smo vseh veseli in v imenu otrok se vsem donatorjem iskreno zahvaljujem - tistim, ki so prispevali evro, dva ali pet , in še posebej tistim, ki so prispevali večje donacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje