Kot je na novinarski konferenci pojasnila Marta Grgić Vitek, se letno v Sloveniji s klopnim meningoencefalitisom (KME) okuži približno 100 ljudi. "Povprečje za 20 let je približno 170 primerov letno, pred 10 leti pa smo zaznali 250 primerov letno, nekaj upada je bilo," je pojasnila in ob tem posebej poudarila, da je precepljenost nizka.

"Delež cepljenih proti KME-ju je nizek, po podatkih raziskave iz leta 2019 podatki kažejo, da je bilo vsaj z enim odmerkom cepljenih 22 odstotkov ljudi, redno pa se cepi samo 8 odstotkov ljudi," je pojasnila. Čeprav je trenutno omogočeno cepljenje v breme ZZZS-ja za 11 generacij – vsi otroci, rojeni po letu 2016, in odrasli, rojeni med letoma 1970–1980 – precepljenost ni bistveno višja.

Najvišjo obolevnost zaznavajo v starostni skupini od 55 do 64 let. Pri starejših se pogosteje pojavi težek potek bolezni, ki lahko pušča tudi trajne posledice, pri mlajših pa je potek praviloma blažji, vendar ne vedno, je pojasnila.

Na NIJZ-ju cepljenje zato priporočajo vsem, ki so starejši od enega leta in se gibljejo ali živijo na območju, kjer se bolezen pojavlja. Priporočajo jim, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravijo v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom. Tretji odmerek sledi čez pet do 12 mesecev, prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta, je povedala Grgič Vitek.

Najbolj izrazite regije, kjer se KME pojavlja, so Gorenjska, Koroška, Notranjska in Ljubljana z okolico. Zakaj je pojavnost okuženih klopov na teh območjih večja, ne vedo.

KME se prenaša z ugrizom klopa, včasih tudi s termično obdelanim mlekom. Zboli 10 odstotkov ljudi.

Franc Sterle z infekcijske klinike je pojasnil, da na infekcijski kliniki zdravijo približno 70 odstotkov pacientov s KME-jem. Ta se prenaša z ugrizom klopa, včasih pa s termično obdelanim mlekom, ali mlečnimi izdelki narejeni iz mleka kužne živine. Pri tem je poudaril, da je okužen približno en odstotek klopov.

"Če pride do okužbe, je večina okužb brez simptomov, zboli jih približno 10 odstotkov," je pojasnil. Bolezen se začne po inkubaciji, ki traja najpogosteje 7–14 dni po vbodu klopa. Okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi.

Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja po navadi 2–4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice.

"Delovna nezmožnost je približno en mesec, pri večini bolnikov gredo stvari nazaj, pri eni tretjini pa ostane post KME-sindrom. Bolniki ne morejo ničesar pokazati, kakovost življenja pa je bistveno slabša," je opozoril in dodal, da se stvari popravljajo do enega leta, najslabše pa se popravljajo ohromitve, zato morajo nekateri ostati na predihavanju do konca svojega življenja.

"KME je resna bolezen, lepo in dobro bi bilo, če bi uporabljali cepivo in to bolezen preprečili," je sklenil.

"V URI-ju Soča pridejo bolniki z oslabljenimi gibalnimi, dihalnimi, požiralnimi in kognitivnimi funkcijami"

"Določen odstotek, na srečo manjši, bolnikov, ki se okužijo s klopnim meningoencefalitisom, pa razvije zelo zelo težko klinično sliko, ki prizadene gibalne funkcije in tako imenovane kognitivne funkcije. Ne veliko teh bolnikov je seveda tudi dolge mesece priključenih na umetno ventilacijo," je opozoril Klemen Grabljevec z URI-ja Soča in dodal, da takšni bolniki pridejo k njim na intenzivno rehabilitacijo.

"Takšni bolniki so popolnoma oslabljeni in se morajo praktično vseh stvari naučiti na novo," je pojasnil in dodal, da je vsaka rehabilitacija prilagojena individualno. "V grobem so vsi ti bolniki obravnavani na gibalnem področju. To pomeni, da začnemo z osnovnimi gibalnimi funkcijami, kot je premikanje rok, nog, stopal, sedenje v vozičku, potem pa tudi nekakšne hoje, ki pa običajno, v tako hudih oblikah, ni nikoli več ista hoja, kot je bila pred začetkom bolezni," je opozoril.

Dodal je, da je na srečo takšnih bolnikov le nekaj na leto. "To je vedno izguba, najprej za osebo samo, njegovo družino, na drugem mestu pa tudi za delodajalca in pa seveda širše, ko gledamo stroške zdravljenja," je opozoril in dodal, da za rehabilitacijo takega bolnika govorimo o več 100.000 evrih, "preden gre bolnik sploh prvič domov iz bolnišnice." Večina bolnikov pa ni več zmožna skrbeti sama zase, zato je po rehabilitaciji premeščena v DSO-je ali drugače potrebuje oskrbo. Zato je opozoril, da bi bilo tudi iz finančnega vidika dobro preprečiti KME.

"Verjetno ne bomo popolnoma izkoreninili KME-ja, ampak si seveda želimo, da bi v URI-ju Soča imeli teh bolnikov čim manj, predvsem zato, ker dejansko imamo sredstva, s katerimi lahko učinkovito preprečimo take težke poteke bolezni," je še zaključil.