Po lanskem polomu z uvajanjem licenc za dimnikarske storitve, ko je ministrstvo za okolje po letu dni odlašanja pripravilo pomanjkljiv predlog zakona, ki zaradi številnih pripomb sploh ni dočakal zakonodajne poti, je ministrstvo letos na boljši poti. Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki ukinja sistem koncesij in uvaja licence, je prestal prvo obravnavo v državnem zboru, čeprav izhodišče zakona še vedno ni prepričalo vladne službe za zakonodajo.

Na ministrstvu so ob prvi letošnji predstavitvi predloga zakona sicer zagotavljali, da je aktualni predlog zakona dober in da so odpravili vse pravne pomanjkljivosti, zaradi katerih je lanski predlog po izdatni kritiki vladne službe za zakonodajo obtičal na delovni mizi ministrstva. Kljub temu pa je tudi letošnji predlog prejel izdatno kritiko vladne službe za zakonodajo, ki je poslala pripombe na skoraj polovico členov zakonskega predloga.

Dilema: Tržna dejavnost z regulirano ceno
Temeljna težava pa ostaja v izhodišču zakona, ki na eni strani regulira dimnikarsko dejavnost, po drugi strani pa jo opredeljuje kot tržno dejavnost. Predlog tako določa obveznosti lastnikov malih kurilnih naprav, ki morajo naročiti storitev pri dimnikarski družbi, pri čemer si jo po novem lahko izberejo sami. Obveznosti pa imajo tudi izvajalci dimnikarskih storitev, ki morajo opraviti storitve, kadar so uporabniku najbližji, ministrstvo pa bo uvedlo tudi najvišjo dovoljeno ceno.

Vladna služba za zakonodajo je tako vnovič opozorila, da je takšna opredelitev pravno sorodna z gospodarsko javno službo, ki pa se lahko opravlja le v okviru z zakonom predvidenih oblik, kot sta koncesija ali javno podjetje. Vladna služba za zakonodajo je opozorila tudi, da je reguliranje cen tržnih dejavnosti dopustno le v nujnih primerih, reguliranje cen pa mora biti tudi časovno omejeno.

Rešitev pravne dileme: Spogledovanje v grobem
Na ministrstvu so sicer mnenje vladne službe za zakonodajo upoštevali v večini pripomb, medtem ko izhodiščna dilema po mnenju ministrstva ni nepremostljiva, saj so dovolj jasno utemeljili potrebo po regulaciji dimnikarske storitve v "obrazložitvi k predlogu zakona". V odgovoru je ministrstvo sicer še opomnilo vladno službo za zakonodajo, da jim pri tej dilemi ni podala konkretnih predlogov za spremembe členov. Svojo utemeljitev pa so na ministrstvu še dodatno podkrepili z nevsakdanjo dikcijo, da se predlagani sistem "v grobem spogleduje s sistemom, ki ureja tehnične preglede vozil".

"Spogledovanje v grobem", četudi s pravnega vidika nenavadno, pa je za koalicijske poslanske skupine dovolj prepričljivo, da predlog zakona načeloma podpirajo. Iz poslanske skupine DeSUS-a so nam odgovorili, da bodo predlog podprli, medtem ko poslanski skupini SD-ja in SMC-ja podporo pogojujeta z upoštevanjem njihovih pripomb. V SD-ju tako pričakujejo, da bosta v zakonu bolj jasni ureditev pri menjavi izvajalca dimnikarskih storitev ter ureditev, da serviser kurilnih naprav ne more biti tudi nadzornik servisiranja.

SMC želi prehodno obdobje
Največja koalicijska stranka SMC podpira spremembo zakonodaje, saj predlog "omogoča liberalizacijo delovanja dimnikarjev in hkrati dejavnost dodatno regulira". V SMC-ju pa obenem pričakujejo tudi, da bo v zakonu bolj jasna opredelitev deljene odgovornosti dimnikarskih družb, uporabnikov, dimnikarjev in države. Poslanci največje vladne stranke pa so naklonjeni tudi obstoječim koncesionarjem, zato izpostavljajo potrebo po prehodnem obdobju za trenutne imetnike koncesij, da ne bi bili soočeni s prevelikimi poslovnimi težavami ob prehodu v nov sistem.

Poslovne težave so sicer, kot smo že poročali, sestavni del poslovanja nepoštenih koncesionarjev, ki so v preteklosti nekaznovano kopičili davčni dolg in neplačane prispevke, verižili podjetja in nezakonito oddajali izvajanje koncesij v podkoncesijo izvajalcem, z vnaprej določeno delitvijo prihodkov. Ministrstvo pa je, kljub prošnjam opeharjenih delavcev, nepoštenim koncesionarjem vselej pogledalo skozi prste.

Od opozicijskih poslanskih skupin sta na naše vprašanje o podpori zakonu odgovorili le poslanska skupina Združene levice in nepovezanih poslancev. Medtem ko se poslanska skupina nepovezanih poslancev do predloga še ni opredelila, pa v ZL-ju zakona ne podpirajo, čeprav menijo, da je obstoječi sistem slab, a uvajanje tržnega sistema vidijo kot dodatno spodbudo obstoječim težavam. Predlog, ki je po njihovem mnenju sicer slab, pa bi bilo mogoče izboljšati z odpravo možnosti zaposlovanja prekarnih delavcev v dimnikarskih družbah, moti pa jih tudi, da se kazenske določbe za dimnikarske družbe večinoma omejujejo na izpolnjevanje administrativnih zahtev.

Obvezno usposabljanje vsakih osem let
Podaljšanje prehodnega obdobja, kot ga predlaga SMC, je tudi ena izmed zahtev nekaterih interesnih skupin, ki so se vključevale v javno razpravo. Interesne skupine, med njimi tudi nekateri obstoječi koncesionarji, pa so se zavzemale tudi za strogo predpisano usposabljanje in izobraževanje dimnikarjev pred izdajo licence. Tako je v predlogu zakona dodan člen, ki določa obvezno dopolnilno usposabljanje dimnikarjev.

Ti bodo morali na dopolnilno usposabljanje vsakih osem let, opravljale pa jih bodo organizacije, ki jih bo na podlagi javnega poziva pooblastil minister, pristojen za varstvo okolja. Minister bo tudi zadolžen za predpisovanje programov, v njegovi pristojnosti pa bo tudi določanje cene takšnega usposabljanja.

Dimnikarji si tako lahko obetajo nove stroške usposabljanj in drugih novih obveznosti, ne bodo pa več imeli zajamčenega števila strank, ki so jim ga zagotavljale koncesije. Predlog zakona sicer predvideva tudi prepovedi opravljanja dejavnosti za davčne dolžnike in neplačnike prispevkov, odprto vprašanje pa ostaja, ali bo nadzor, ki je v preteklosti odpovedal, v prihodnje boljši. Za večino uporabnikov pa je bistvena sprememba le prosta izbira dimnikarja, čiščenje, meritve in pregledi pa bodo še naprej obvezni.