Pripravo prehodnega zakona je v ponedeljek po srečanju s predstavniki lokalne skupnosti Šaleške doline, sindikatov Premogovnika Velenje in Teša ter Holdinga Slovenske elektrarne v Ljubljani napovedal premier Robert Golob. Pripravili ga bodo na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo Šaleške doline, ta je bil oktobra v javni obravnavi in je predvideval omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje zgolj na ogrevanje Šaleške doline.

Matej Arčon je dodal, da se bo s prehodnim zakonom preprečil morebitni stečaj Teša in Premogovnika Velenje. "Hkrati pa, kar je ključno in bistveno, da dajemo neko kratkoročno stabilnost zaposlenim rudarjem in njihovim družinam," je dodal. Zakon naj bi veljal od dve do tri leta in v tem času naj bi omogočili razvojne projekte za savinjsko-šaleško regijo.

Prehodni zakon, ki bo po njegovih besedah ponudil regiji novo priložnost, naj bi vlada sprejela še ta teden, najpozneje pa v decembru. "In za njim stoji celotna koalicija," je zagotovil.

Namestnica vodje poslanske skupine SD-ja Meira Hot je s predstavljenim zadovoljna. "Za SD je pomembno predvsem, da je zakon usklajen z lokalno skupnostjo," je povedala. Kot pogoj je omenila še, da ostaja letnica zaprtja Premogovnika Velenje leto 2033.

Predstavljene rešitve se zdijo primerne tudi Levici, katere vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je dejal, da je to, kar se že leta dogaja okoli Teša, alarmantno. "Dejstvo je, da je treba zadevo na neki način zaključiti, pri tem pa zaščititi ne samo regijo, ampak celotno državo," je dejal.

Po mnenju opozicije se je vlada zgodbe lotila narobe. Rešitev nima soglasja lokalne skupnosti, bo pa finančno zelo obremenila davkoplačevalce, je na novinarski konferenci dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec. "Samo za ogrevanje 35.000 gospodinjstev v Šaleški dolini bomo dali 800 milijonov evrov. Mislim, da je to neprimerna rešitev," je dejal in dodal Vrtovec, da se s tem denarjem rešuje le ogrevanje prebivalcev, ne pa bistvene težave, torej prestrukturiranja celotne Šaleške doline.

Velik odpor v lokalni skupnosti

Osnutek interventnega zakona je še posebej v lokalni skupnosti naletel na velik odpor. V ponedeljek se je iztekla tudi javna obravnava osnutka zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, po katerem naj bi se pridobivanje premoga v rudniku opustilo do 31. decembra 2033. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa pripravlja še osnutek zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, ki naj bi šel v javno obravnavo do konca leta.

Ogroženih 9000 tisoč delovnih mest

Študijo, objavljeno na spletnih straneh centra za pravični prehod savinsko-šaleške regije, ki so jo za Razvojno agencijo Savinjsko-šaleške regije izdelali mariborski Inštitut pravnih znanosti, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, družba Elek in poslovni svetovalec Vasja Kolšek, je pokazala, da bi predčasno zaprtje Teša in Premogovnika Velenje posredno ogrozilo skoraj 9000 delovnih mest.

Kot so navedli, bi se ob hitrem in nenadzorovanem zapiranju Teša in Premogovnika Velenje v regiji pojavila velika ekonomska in socialna stiska, saj je na poslovni sistem obeh podjetij neposredno vezanih okoli 2200 delovnih mest, posredno pa še precej več. "Analiza ekosistema dobaviteljev, ki so s svojimi poslovnimi modeli bolj ali manj vezani na ta poslovni sistem, pokaže ogroženost dodatnih okoli 700 delovnih mest," so zapisali.

Ocena tudi vseh nadaljnjih učinkov na zaposlene v celotni verigi slovenskega gospodarstva to številko približa 9000. "Izguba zaposlitve posredno pomeni tudi izpad sorazmernega dela dohodka v gospodinjstvu brezposelne osebe in dodatno stisko oseb, ki v gospodinjstvu živijo skupaj. V tem kontekstu lahko govorimo o posredno prizadetih osebah, kar osnovne številke poveča še za dvakrat ali celo trikrat," so opozorili.

Tudi če bi rabo premoga nadzorovano opuščali počasi, je potreba po vzpostavitvi ustreznega podpornega okolja velika. Postopek prekvalifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zahteva iskanje in podporo vseh potencialov v regiji. "Poleg stiske zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve, je pomembno ugotoviti tudi učinke na poslovno okolje, narodno gospodarstvo in druge deležnike v procesu izhoda iz premogovništva," so še navedli.

Na poslovno okolje Teša in Premogovnika Velenje je vezanih tudi približno 1500 dobaviteljev, ki bodo morali v postopku prehoda iz premoga svoje poslovne modele ustrezno prilagoditi.

"Čeprav je neposrednih dobaviteljev, ki so s svojim poslovnim modelom izredno močno odvisni od tega sistema, veliko manj (identificiranih je bilo 32), pa je vpliv na celotno slovensko gospodarstvo bistveno širši in pokaže prave razsežnosti prehoda iz premogovništva," so poudarili.

Slovenija bi izgubila 0,9 odstotka zaposlenosti

Prenehanje delovanja sistema bi v agregatnem smislu pomenilo okoli 1,1 milijarde evrov manj prihodkov in več kot pol milijarde evrov manj dodane vrednosti v celotnem slovenskem gospodarstvu. "Te ocene se nanašajo na letno raven, kar pomeni, da se na primer v petih letih izguba prihodka in dodane vrednosti poveča petkrat, v desetih letih pa desetkrat," so opozorili avtorji študije.

Posledica prenehanja delovanja omenjenega sistema bi med drugim vplivala tudi na znižanje prejemkov delovno aktivnih oseb za okoli 300 milijonov evrov letno, na upad amortizacije za okoli 140 milijonov evrov letno, zmanjšanje poslovnega presežka za okoli 80 milijonov evrov letno in znižanje javnofinančnih prihodkov za okoli 230 milijonov evrov letno. "Slovenija bo s prehodom iz premoga tako izgubila približno odstotek skupne dodane vrednosti in do 0,9 odstotka zaposlenosti, ki bo razporejena po različnih gospodarskih panogah," so izračunali.

Avtorji študije med drugim priporočajo pripravo zakonodajnega okvira za pravičen prehod regije iz premogovništva, postopno prestrukturiranje za zmanjšanje negativnega vpliva na zaposlovanje in gospodarstvo, naložbe v nove tehnologije, sončne elektrarne, vodikovo tehnologijo in baterijske hranilnike ter krepitev podpornih ukrepov za prekvalifikacijo in zaposlovanje prizadetih delavcev.