Padec temperatur pod ledišče na začetku aprila je skoraj povsod po Sloveniji povzročil pozebo cvetov sadnega drevja. Dele Primorske je pozeba prvič prizadela med 18. in 21. marcem, nato pa so bile od 6. do 9. aprila v celotni Sloveniji izmerjene temperature pod lediščem.

"V tem trenutku je zelo težko podati kakršno koli oceno spomladanske pozebe. V večini primerov najdemo večje število pozeblih cvetnih nastavkov, ne pa plodičev. Govorimo torej o oceni pozeblih cvetov, kar po izkušnjah pomeni, da lahko tudi 80 odstotkov pozeblih cvetov pri na primer jablani ne pomeni izpada pridelka. Drugače je pri marelici, saj poškodovani cvetni nastavljenci pri marelicah zaradi pozebe pomenijo, da se bodo plodovi morda slabo razvili, lahko se zgodi, da bo pridelek manjši ali pa ga sploh ne bo," je navedla Klavdija Strmšek iz KGZS-ja.

Na škodo pri sadnih vrstah vpliva več dejavnikov, med drugim nadmorska višina, lega, sorta in časovno obdobje nizkih temperatur. Kolikšen bo dejanski izpad pridelka zaradi nizkih temperatur marca in aprila letos, pa bo mogoče oceniti šele po junijskem trebljenju, so pojasnili na KGZS-ju.

Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ljubljana so bile temperature v nočeh od 6. do 9. aprila zelo nizke, in sicer do -4 stopinje Celzija, na Ljubljanskem barju pa do -6,3 stopinje Celzija. Po prvih ocenah so bili cvetovi jablan, hrušk, koščičarjev in ameriških borovnic v povprečju prizadeti od 50- do 90-odstotno, cvetovi ribeza, malin in jagod haskap pa od 30- do 40-odstotno. Ocena pozeblih cvetov ne pomeni nujno izpada pridelka do enakega odstotka, so ob tem dodatno pojasnili na KGZS-ju.

Na območju KGZ-ja Novo mesto so bili najbolj prizadeti cvetovi sliv, breskev in češenj, ki so bili ponekod popolnoma pozebli. Cvetovi jablan, hrušk in kutin so bili prizadeti od 40- do 90-odstotno, medtem ko pri orehih, leskah in jagodičevju ocena škode še ni mogoča.

Na območju KGZ-ja Maribor so bili najbolj poškodovani cvetovi koščičarjev, od 50- do 100-odstotno, cvetovi pečkarjev nekoliko manj, cvetovi jagodičevja so bili pozebli do 30-odstotno.

Na območju KGZ-ja Celje so bile v času aprilske pozebe izmerjene najnižje temperature do minus pet stopinj, nizke temperature pa so bile pod lediščem več kot sedem ur dnevno. Najbolj so bile prizadete marelice na območju Šmarja pri Jelšah, kjer pridelka letos ne pričakujejo. Pri nekaterih jablanah, breskvah, slivah in hruškah je pozeba povzročila tudi do 100-odstotno pozebo cvetov, precej je mraz poškodoval tudi cvetove češenj, aronije, ribeza in jagod, mraz je prizadel tudi orehe. Medtem na Koroškem takrat sadno drevje marsikje še ni cvetelo, razen posameznih dreves, poškodovanost pa je odvisna od lege in sort.

Na območju KGZ-ja Nova Gorica v obdobju od 6. do 9. aprila poškodovanosti zaradi pozebe ne zaznavajo, je pa tamkajšnje območje pozeba prizadela od 18. do 21. marca. Mraz je cvetove breskev, nektarin in marelic prizadel od 10- do 100-odstotno, na udaru so bila tudi druga sadna drevesa in vinska trta ter tudi sadike vrtnin in gojeni beluši.

Na območju KGZ-ja Kranj je mraz na začetku aprila najbolj prizadel cvetove sliv, češenj, jablan in hrušk, prizadel je tudi orehe. Na območju KGZ-ja Murska Sobota pa največjo stopnjo poškodovanosti cvetov ugotavljajo pri marelicah, slivah, češnjah in breskvah, in sicer do 90- oz. 100-odstotno.

Na območju KGZ-ja Ptuj največ škode po aprilski pozebi ocenjujejo pri koščičarjih, saj so bili cvetovi že povsem odprti in je škoda na posameznih legah lahko tudi do 100-odstotna, kažejo prve ocene kmetijske svetovalne službe s terena.