Zakonodaja že dolgo varuje 70 odstotkov minimalne plače, ki mora, ne glede na lastnikove dolgove, vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu. Kljub temu so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.

Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne opraviti, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa.

Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.

Na to smo tudi v oddajah Radia Slovenija že večkrat opozorili.

Dogovor z bankami ni bil mogoč
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve.

Naposled so zagato presekali poslanci in pristojnosti bank precej omejili. "S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70 odstotkov minimalne plače. Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Že omenjenih 70 na 76 odstotkov pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetje dobrih 600 evrov mesečno," je pojasnila državna sekretarka s pravosodnega ministrstva, Tina Brecelj.

Zaračunavanje z zamikom
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.

"Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.

Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemek prihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojo storitev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo," sklene Tina Brecelj.

“Socialni računi” do konca leta
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.

Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.

Odpis dolgov že s 1. avgustom?
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del svežnja ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.

Spremembe v zvezi z izvršbami bodo zaživele 15 dni po objavi v Uradnem listu.