Po Kosovih besedah je zgodba z bulmastifi dokaz tega, da lahko javni uslužbenec dela v nasprotju s tem, kar mu veleva stroka. Foto: BoBo
Po Kosovih besedah je zgodba z bulmastifi dokaz tega, da lahko javni uslužbenec dela v nasprotju s tem, kar mu veleva stroka. Foto: BoBo

V komisiji za preprečevanje korupcije smo ugotovili različne poskuse vplivanja tako na odločitev veterinarske uprave kot tudi ministrstva. Tudi iz vrst politikov jih je bilo veliko.

Drago Kos o aferi Baričevič
Sojenje v primeru napada bulmastifov
Afera Baričevič je zaznamovala leto 2010 Foto: MMC RTV SLO

Ko so tožilci potrdili, da so zavrgli večino kazenskih ovadb, povezanih z afero Bulmastifi, je Drago Kos, donedavni predsednik komisije za preprečevanje korupcije, v intervjuju za časnik Dnevnik povedal, da je komisija v redko katero zadevo vložila toliko časa in truda za tako pičel izkupiček. "A tako pač je. Na delo tožilstva in policije ne moremo vplivati. Ob pristopu policije v tej zadevi je bilo hitro jasno, da bodo tudi najboljši tožilci iz tega težko potegnili kaj uporabnega za nadaljnje postopke," je dodal.

Toda tožilstvo je poskrbelo za nov preobrat: na podlagi novih okoliščin, za katere je izvedelo iz medijev, je sklenilo, da bo zavržene kazenske ovadbe znova vzelo pod drobnogled.

"Nobenega razloga ni, da bi dvomili o postopkih na kraju dogodka"
Kos je pojasnil, da sta tako tožilstvo kot policija v zadevi Baričevič padla na izpitu, vendar ne v tistem delu, ki se nanaša na ogled pri garaži, v kateri so bulmastifi do smrti zgrizli lastnika. Prepričan je, da tudi če bi bilo tožilstvo obveščeno o sumu zlorabe psov, se ogleda kraja dogodka ne bi udeležilo, zato so očitki v zvezi s tem po njegovem mnenju navadno mlatenje prazne slame.

"Na takšne zadeve tožilci in preiskovalni sodniki zelo redko, če sploh, hodijo. In nobenega razloga ni, da bi dvomili o postopkih na kraju dogodka, saj je bilo tam preprosto preveč policistov in forenzikov, da bi se lahko kar koli prikrilo. Vprašanje je tudi, kaj bi se sploh lahko prikrilo, kajti psi so bili mrtvi, prav tako njihov lastnik. Kar koli se je dogajalo pri garaži, je zaradi tega dejstva s kazenskopravnega vidika nepomembno, javnosti pa nima smisla hraniti s temi podatki," pojasnjuje.

Opozarja, da je veliko bolj problematično in pomembno to, kar se je dogajalo v postopku vračaja psov, kot pa dogajanje v garaži, kajti če psi ne bi bili vrnjeni, "in po moji oceni ter po oceni vrste strokovnjakov nikakor ne bi smeli biti", tragedije Baričevič ne bi bilo. Številne na videz nepomembne malenkosti so po njegovih besedah na koncu pripeljale do tega, da so bili psi vrnjeni, to pa je posredno povzročilo tudi tragični konec tako za Baričeviča kot za pse same.

"Krivo je ministrstvo za kmetijstvo"
Kot pravi, je za to krivo ministrstvo za kmetijstvo, ki je sprejelo odločitev o vrnitvi psov namesto o njihovi usmrtitvi, kar bi bilo edino pravilno. "Moram reči, da tako dobro organizirane in tako dobro izvedene akcije, kot je bila pomoč Baričeviču pri vračanju psov, že dolgo nisem videl. V komisiji za preprečevanje korupcije smo ugotovili različne poskuse vplivanja tako na odločitev veterinarske uprave kot tudi ministrstva. Tudi iz vrst politikov jih je bilo veliko," je izpostavil Kos.

Pojasnil je, da pozna imena ljudi, ki so izvajali pritiske, vendar o njih ne želi govoriti, saj to niso bili tako močni poskusi, da bi lahko zaradi njih kdor koli resno zanemaril svojo dolžnost, "so pa bili, vsaj po odkritjih komisije, na kmetijskem ministrstvu pritiski veliko konkretnejši".

Po njegovih besedah je zgodba z bulmastifi dokaz, da lahko javni uslužbenec dela v nasprotju s tem, kar mu veleva stroka. Ni pa prav, pravi Kos, da so v postopku na tožilstvu ostali le ljudje, ki so imeli pri vrnitvi psov stransko vlogo. O vrnitvi je odločalo kmetijsko ministrstvo, ki bi mu zato morala tako policija kot tožilstvo posvetiti več pozornosti, pri tem pa ne more biti po njegovem mnenju nihče izvezt, niti nekdanji kmetijski minister Milan Pogačnik.

"Odločitev tožilstva povzročila majhen revolt"
"A na srečo je odločitev tožilstva, da zavrže večino kazenskih ovadb v tej zadevi, povzročila majhen revolt, ki lahko, upam vsaj, pripelje do tega, da se bodo odprli tudi ljudje, ki doslej niso kaj dosti povedali, in da bo to tožilstvu olajšalo delo," dodaja ob tem.

Meni, da je imela Komisija za preprečevanje korupcije kar precej sreče, saj so jim ljudje kar veliko povedali. Se mu pa postavlja vprašanje, zakaj vsega, kar vedo, niso želeli izpovedati tudi policiji. Kot pravi, vemo, da je glede tega še kar nekaj rezerve in da bi tožilstvo lahko pridobilo še kakšno pričo.

"Zgodbo bi namreč lahko pripeljali do konca le, če bi preverili vse navedbe, tako tiste v smeri vračanja psov kot tudi tiste glede domnevnih pritiskov - tudi na politične stranke in novinarje - v smeri ustavljanja kogar koli pri delu. Vsa ta opozorila bi morala policiji dati vedeti, da ne gre zgolj za eno od zadev, s katero se ukvarjajo, ampak da gre za zelo pomembno zadevo," je prepričan Kos.

Afera Baričevič: izgubljena priložnost pravne države
Absolutno je prepričan, da je bila afera Bulmastifi zelo uničujoča za zaupanje ljudi v institucije pravne države, kar ga tudi najbolj boli. Kazenskopravno gre po njegovem mnenju za zelo banalno zgodbo, a s katastrofalnimi posledicami in s primesmi vsega, kar ljudje radi gledajo, poslušajo in berejo: kri, korupcija ... Toda, kot poudarja, od komisije za preprečevanje korupcije naprej ni imel nihče dovolj posluha, da bi zaznal, da gre za tako pomembno stvar, ki lahko vpliva tudi na odnos ljudi do institucij pravne države.

Afero Baričevič bi uvrstil v poglavje z naslovom Izgubljena priložnost pravne države. "V tej zgodbi se je res dalo kaj narediti. Ljudje so zelo čakali na ugotovitve preiskav in drugačen rezultat bi vsaj deloma povrnil zaupanje ljudi v pravno državo, a je dosedanji razplet nezaupanje le še poglobil," je končal.

V komisiji za preprečevanje korupcije smo ugotovili različne poskuse vplivanja tako na odločitev veterinarske uprave kot tudi ministrstva. Tudi iz vrst politikov jih je bilo veliko.

Drago Kos o aferi Baričevič