Direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek je v slavnostnem nagovoru izpostavila, da marsikdo ne ve, da je bil ljubeljski predor zgrajen s prisilnim delom jetnikov, ki so bili zaprti v koncentracijskem taborišču, ki je bilo zunanje taborišče Mauthausna. V njem je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo približno 2000 političnih internirancev 13 evropskih narodov, med njimi največ Francozov.

"Ko prebiramo spomine nekdanjih jetnikov, ki so prestajali nečloveške razmere in zlo, se izluščita dve želji – želja po tem, da se nikoli ne pozabi, kaj se je zgodilo, in da se podobne razmere preprečijo v prihodnje," je povedala Babškova in spomnila, da so se po drugi svetovni vojni sorodne strahote ponovile tudi v totalitarnih komunističnih režimih in v vojnah novih imperialističnih sil.

"Očitno je, da kot človeštvo še nismo našli načina, da bi preprečili zločine, kot so koncentracijska taborišča," je opozorila Babškova, a dodala, da lahko storimo vsaj to, da poskušamo razumeti in se aktivno upirati tokovom, ki lahko vodijo v nove totalitarizme, se spominjamo dogodkov in žrtev ter učimo mlade. Zato je tako pomembno ohranjati avtentični prostor taborišča, ki že sam po sebi vsebuje sporočila o človekovih pravicah in svoboščinah.

"In še en pomemben razlog je, da se prostori, kjer so se zgodili vojni zločini, ohranjajo. S tem preprečimo prikrivanje, revizionizem in zanikanje," je poudarila in dodala misel filozofa Georgea Santayane: "Tisti, ki ne pomnijo zgodovine, so obsojeni na to, da se jim bo ponovila." Tržiški muzej, ki upravlja spominski prostor taborišča na Ljubelju, zato aktivno ohranja spomin na pretekle dogodke, jeseni bo odprl tudi novo stalno razstavo, posvečeno taborišču.

"Predvsem izobražujemo obiskovalce, mlade, pojasnjujemo vzroke za tako skrajne dogodke in jih spodbujamo k razmišljanju," je pojasnila in izpostavila, da je to smiselno tudi zdaj, ko je minilo 75 let od konca druge svetovne vojne ter odhajajo še zadnje priče dogodkov, saj nam sodobne okoliščine prinašajo številne izzive, v marsičem zelo podobne tistim iz preteklosti.

Slovesnost brez zunanjih obiskovalcev

Tradicionalna slovesnost za zaznamovanje osvoboditve taborišča je letos potekala v okrnjeni obliki. Zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 nanjo namreč niso vabili obiskovalcev. "Ampak naši borci pravijo, da če smo med vojno premagali sovražnika, bomo tudi novodobnega skritega sovražnika," je dejal predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Jani Alič.

Letos je bila načrtovana vrsta proslav ob 75. obletnici osvoboditve taborišč in konca druge svetovne vojne širom Evrope, vendar so številne zaradi pandemije odpadle. Alič upa, da bodo prihodnje leto na teh prireditvah znova lahko prisotni. "Moramo ohranjati spomin na zgodovinska dejstva, spomin na naše prednike, spomin, ki naj bo vsem v opomin," je izpostavil.

Pred slovesnostjo je potekalo tudi polaganje vencev k spomeniku J'accuse - Obtožujem. Vence so med drugim položili veleposlaniki različnih evropskih držav in slovenski predsednik Borut Pahor, ki je ob tem posebej izpostavil potezo Nemčije in Francije, ki sta položili skupni venec. "To je lep simbolni dogodek, ki na neki način vabi vse, da se v duhu sprave spominjamo preteklosti, zlasti pa, da skupaj gradimo Evropo," je poudaril Pahor.