Kot so sporočili s Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so aprila letos v predhodnem preizkusu ugotovili, da Klemen Jaklič ustavnemu sodišču ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni o tem nič poročal. Kot so poudarili, pa bi to po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije moral storiti.

Omenjeni zakon namreč v 35. členu določa, da morajo funkcionarji – kamor spadajo tudi ustavni sodniki – organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. Med takšne subjekte spadajo tudi subjekti espejev, s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani.

Jaklič: Določba o prepovedi poslovanja za moj primer ni relevantna

Klemen Jaklič ob uvedbi prekrškovnega postopka zaradi neporočanja o statusu s. p. meni, da določba o prepovedi poslovanja za njegov primer ni relevantna.

Določba o prepovedi poslovanja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se nanaša na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji, in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve, je v pisnem odzivu danes zapisal Jaklič.

"Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti zgolj formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), je namenjen temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti," je navedel.

A je po njegovem mnenju ta določba namenjena zgolj za primere, ko so izpolnjene okoliščine, ko je naročanje sploh mogoče, kar pa da v njegovem primeru ne velja. Sam je imel namreč registrirano dejavnost izključno za izvajanje visokošolskega izobraževanja, ki pa je skladno s slovensko zakonodajno ureditvijo mogoča izključno na akreditiranih visokošolskih zavodih. "Ker ustavno sodišče seveda ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tako tudi ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje," je poudaril Jaklič.

Dolžnost poročanja o zaprtju s. p.-ja, ki je registriran izključno za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, zato ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču oz. prepovedi poslovanja ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju, navaja Jaklič. Drugače pa bi bilo v primeru s. p., ki bi bil denimo registriran za opravljanje pravnega svetovanja. To namreč ni omejeno zgolj na visokošolske zavode, je poudaril Jaklič.

Če torej Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako očitno neupoštevana, si je to mogoče razložiti zgolj z vidika eksplozije javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev na to institucijo, da naj v tem primeru na vsak način najde nekakšno kršitev, je prepričan Jaklič. Ob tem je opozoril, da po standardu Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) takšno pozivanje visokih političnih funkcionarjev predstavlja vnaprejšnje izničenje poštenega postopka.

Mogoč tudi izrek globe med 400 in 1200 evri

Sorodna novica Sporna pridobitna dejavnost ustavnega sodnika Jakliča? Jaklič zavrača vse očitke.

Zakon za kršitev dolžnosti sporočanja podatkov predvideva prekrškovni postopek in možnost izreka globe v razponu med 400 in 1200 evri. "V skladu z zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker je od odprtja s. p.-ja leta 2017 v konkretnem primeru minilo že več kot dve leti, uvedba prekrškovnega postopka v tem primeru ni dopustna, ga je pa Komisija uvedla zaradi neporočanja o spremembi (zaprtju s. p.-ja) v marcu 2024," so sporočili s KPK-ja.

Dodali so, da je bil ustavni sodnik o prekrškovnem postopku, ki je bil uveden 24. maja in poteka, obveščen. V postopku ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Na KPK-ju so ob tem dodali, da v povezavi s konkretnim primerom vodijo tudi predhodni preizkus na področju premoženjskega stanja, glede vprašanja pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnih sodnikov pa je ta teden prejel odgovor ministrstva za pravosodje, ki ga bo preučil in se nanj odzval v prihodnjih dneh.

Na ustavnem sodišču so v odzivu za STA odgovorili le, da postopkov, ki potekajo pred drugimi državnimi organi, ne morejo komentirati.