Kučan se je odzval na ponedeljkov javni poziv stranke SDS, ki ga je vprašala, "ali so prizadevanja za razkritje resnice o zločinih Udbe in političnega režima, ki je sistematično teptal človekove pravice in temeljne svoboščine, zanj nesprejemljiva".

V odgovoru je zapisal, da se je vedno zavzemal za to, da se razkrijejo vsi zločini, in da se še vedno. Odgovornost je "treba ugotoviti v zakonitih postopkih tako za zločin kot tudi za podtikanje zločina", je dodal. Podtikanje zločina se je po njegovem mnenju dogajalo na petkovi seji komisije. To "je storila tudi predsednica komisije, ki se je pri tem celo sklicevala na dokumente in arhivsko gradivo, v katerih ni nikakršne osnove za njene trditve", je zapisal.

Umori SDV-ja
Na petkovi seji parlamentarne komisije so opravili razpravo o delovanju nekdanje Službe državne varnosti (SDV) z vidika spoštovanja in morebitnega kršenja človekovih pravic; pri tem so največ časa namenili umoroma hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta Nikice Martinovića v 70. letih.

Publicist Roman Leljak trdi, da je bil Crnogorac ubit kmalu po seji sekretariata CK-ja ZKS-ja, ki je potekala 13. julija 1972 in na kateri so razpravljali o sovražnih dejavnostih. Na njej sta bila navzoča tudi Kučan in Boris Mužič. Ta naj bi na omenjeni seji Kučana podrobno obveščal o primeru. To je na petkovi seji komisije ponovila tudi predsednica komisije Eva Irgl.

Kučan je že v ponedeljek v dopisu, poslanem komisiji za peticije, zanikal navedbe, da naj bi bil leta 1972 seznanjen z umorom Crnogorca. Iz kopije gradiva seje sekretariata CK-ja ZKS-ja z dne 13. julija 1972 po njegovih navedbah izhaja, da na seji o Crnogorcu ni bilo govora.

V današnjem pismu pa je zapisal, da bi bilo vredno preveriti, kako je mogoče, da je bila "komisija tako grobo zavedena in je namesto zaščitnika človekovih pravic postala orodje za manipulacije in neutemeljeno obtoževanje posameznika ter za kršitev njegovih pravic do dostojanstva, v tem primeru mene".

V poslanski skupini SDS-a so v ponedeljek tudi opozorili, da bi moral Kučan polemizirati z Leljakom, in ne Irglovo, saj je predsednica komisije le citirala Leljaka. Prav tako jih je zanimalo, kje je Kučan dobil magnetogram s seje, na podlagi katerega je citiral izjave Irglove.

Kučan je odgovoril, da magnetograma seje nima, si je pa ogledal posnetek parlamentarnega programa, ki je objavljen na arhivski strani Televizije Slovenija. Na podlagi tega posnetka je v ponedeljkovem odgovoru Kučan navedel tudi citate Irglove.
Gorenak: Kaj je bilo na zaprtem delu seje?
Na Kučanovo pismo se je odzval tudi član komisije Vinko Gorenak (SDS). S Kučanom se strinja, da na seji (vsaj na snemanem in stenografiranem delu) sekretariata 13. 7. 1972 ni bilo govora o likvidaciji Crnogorca. "Nisem zasledil, da bi kdo kaj takega sploh trdil," je zapisal.

"Je pa dejstvo, da ste se člani CK-ja ZKS-ja omenjenega dne seznanili z 'informacijo o terorističkoj-diverzantskoj grupi ubačenoj u našu zemlju'," je nadaljeval. Po Gorenakovem zapisu je Kučan takrat kot odgovor SDV-ja na delovanje skupine podprl nakup tehničnih sredstev za uboj na daljavo F1 in F2, sredstva za tajno likvidacijo oseb. "Verjetno ste vedeli, da se SDV ne ukvarja s prodajo gorenjskih nageljčkov, temveč z emigracijo," je zapisal.

Iz dokumentov po Gorenakovem mnenju izhaja tudi, da je Mužič na sporno sejo prinesel "dodatna gradiva", kaj se je o tem govorilo zunaj snemanega dela seje, pa se lahko le ugiba. Kučana je Gorenak še pozval k pieteti, saj ga je Leljak pozval le k temu, da pokliče "svojega prijatelja Janeza Zemljariča" in ugotovi, kje so posmrtni ostanki Stjepana Crnogorca - ki jih želi njegova družina.