Dokument je po Logarjevih besedah temelj za okrepitev sodelovanja na področjih, ki so ključnega pomena za vse tri države.

Logar je na novinarski konferenci po podpisu izjave izrazil veselje, da so danes končali prvo etapo skupnega sodelovanja treh držav v severnem Jadranu. "S podpisom skupne deklaracije smo vzpostavili temelje za okrepitev medsebojnega sodelovanja na področjih, ki so za vse tri države ključnega pomena," je poudaril.

Kot je dejal, so se s kolegoma iz Hrvaške in Italije seznanili s konkretnimi predlogi za sodelovanje, ki so jih pripravile delovne skupine na področjih povezljivosti. Ministri so se med drugim zavzeli za okrepljeno sodelovanje severnojadranskih pristanišč in skupno promocijo jadranske plovne poti.

"Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa z zelo občutljivim ekosistemom zahteva tesno sodelovanje vseh treh obalnih držav," je poudaril Logar, ki je optimističen glede nadaljnjega sodelovanja. Dodal je, da so med dogovarjanjem o skupni izjavi razrešili vsa odprta vprašanja, ki so bila izpostavljena. Današnje srečanje je označil za velik uspeh vseh treh diplomacij.

Italijanski minister Di Maio je poudaril, da sodelovanje v tristranskem formatu omogoča, da se bo severni Jadran razvil v os logistične in infrastrukturne povezave med Evropo in preostalim svetom.

Vojaške vaje, plutje ladij, polaganje kablov, ribolov ...

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Logar na današnjem sestanku poudaril, da Slovenija posebno pozornost namenja izvajanju pravic Slovenije v območjih izključnih gospodarskih con v Jadranu, skladno z mednarodnim pomorskim pravom.

Izrazil je zadovoljstvo, da so bila v pripravah na današnje srečanje naslovljena nekatera mednarodnopravna vprašanja v izključnih conah, kot je svoboda izvajanja vojaških vaj, kjer sta dali Hrvaška in Italija zagotovila, da ureditev ostaja enaka kot v režimu odprtega morja in da bodo v tem območju v celoti upoštevane svoboščine odprtega morja, tako glede plutja ladij kot tudi zračnega prostora in polaganja kablov. Pri ribolovu se bo izvajala skupna ribiška politika EU-ja, kar pomeni, da bo območje izključnih gospodarskih con ribolovno morje EU-ja, so sporočili z MZZ-ja.

Skupna izjava, ki so jo danes podpisali ministri, poudarja zavezanost obalnih držav v Jadranskem morju kot polzaprtem morju k sodelovanju, skladno s konvencijo ZN-a o pomorskem mednarodnem pravu, z drugimi mednarodnopravnimi instrumenti s področja varstva okolja, preprečevanja onesnaževanja, reševanja na morju ter pravom EU-ja, posebej na področju skupne ribiške politike, in ob upoštevanju strategije EU-ja za jadransko-jonsko regijo.

Izjava predvideva tudi vzpostavitev organizacijske strukture za trajno tristransko sodelovanje z oblikovanjem delovnih skupin za vsebinske sklope na področjih povezljivosti in pomorske varnosti, modrega gospodarstva in zaščite okolja, s čimer bodo konkretizirali mehanizem za okrepljeno sodelovanje, za katero so se ministri dogovorili v skupni izjavi, sprejeti decembra lani v Trstu.

Zagreb in Rim podprla prioritete slovenskega predsedovanja

Ministri so govorili tudi o bližajočem se slovenskem predsedovanju Svetu EU-ja, pri čemer sta vodji hrvaške in italijanske diplomacije podprla prioritete slovenskega predsedovanja, med njimi večjo odpornost EU-ja in njenega gospodarstva ter evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana.

Tristransko sodelovanje držav severnega Jadrana se je začelo lani z napovedjo Hrvaške in Italije, da bosta v Jadranskem morju razglasili svoji izključni gospodarski coni. S svojo namero sta Zagreb in Rim seznanila tudi Slovenijo, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima.

Hrvaška je izključno cono že razglasila, Italija jo še bo

Hrvaška je februarja svojo cono že razglasila, v Italiji pa postopek še poteka. Di Maio je danes pojasnil, da predlog zakona o razglasitvi cone obravnava senat. Državi bosta z razglasitvijo con dobili pravico do gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra.

Predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije so se sestali na ministrski in strokovni ravni. Zunanji ministri treh držav so na decembrskem srečanju v Trstu sprejeli skupno izjavo o sodelovanju pri upravljanju Jadrana, niso pa je podpisali. V izjavi so med drugim poudarili, da Slovenija, Italija in Hrvaška kot države, ki mejijo na skupno morje, delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji, in kot vir blaginje za vse.

Slovenska stran je na srečanjih s Hrvaško in Italijo poudarila, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu.