Zaradi kadrovskih in prostorskih stisk v slovenskih zaporih je vlada na četrtkovi seji sprejela odlok, ki uvaja nekatere ukrepe za blaženje trenutnega stanja. Med drugim bodo razširjene možnosti za prošnje za alternativno prestajanje kazni, zaporniki, ki so že prestali najmanj dve tretjini kazni, pa bodo lahko za predčasen odpust zaprosili šest mesecev pred iztekom zaporne kazni.

Sorodna novica Zaradi kritičnih razmer v zaporih z odlokom omogočena prekinitev prestajanja kazni

Največ pozornosti je sicer že med obravnavo predloga pritegnil ukrep, ki predvideva začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni. "Tukaj je bilo največ polemik in dilem, mogoče tudi zaradi napačnega razumevanja in tolmačenja," je na novinarski konferenci pojasnil generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Poudaril je, da ne gre za nov ukrep, saj že po obstoječi zakonodaji obstaja možnost, da zapornik za začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni zaprosi denimo zaradi lastnega slabega zdravstvenega stanja ali slabega zdravstvenega stanja ožjih družinskih članov ali zaradi opravljanja nujnih in neodložljivih del.

Novost v sklopu vladnega odloka, ki bo začel veljati v ponedeljek, je le to, da bo začasna prekinitev kazni mogoča tudi zaradi prezasedenosti zapora. Zasedenost slovenskih zaporov namreč po pojasnilih Majcna "alarmantno narašča" – lani je bilo v zaporih v povprečju zaprtih okoli 1500 ljudi, trenutno pa jih je zaprtih že 1827. "To seveda ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata in dejansko v ponedeljek izpustili večjo skupino zaprtih iz zaporov," je poudaril Majcen.

Pojasnil je, da bodo vsak primer preučili temeljito in posebej. Ukrep bo mogoč le za tiste zapornike, ki so si že prislužili možnost izhodov iz zaporov, poleg tega pa so se na prestajanje kazni zglasili sami. "Tukaj ni nekih varnostnih zadržkov, ki bi lahko vplivali na neko splošno javno varnost," je pojasnil generalni direktor in dodal, da število zapornikov, za katere bo zaradi prezasedenosti zaporov uveden takšen ukrep, ne bo veliko. Poudaril je, da kakršnih koli seznamov zapornikov, ki bi jih zaradi prezasedenosti kapacitet začasno izpustili na prostost, sicer še ni, tako da o številkah ne more govoriti. Ob predstavitvi odloka v DZ-ju je sicer dejal, da bo takih zapornikov manj kot 100.

Pojasnil je še, da ljudi, ki bodo prekinili prestajanje kazni, ne bodo nadzorovali, saj bodo v tem času svobodni državljani. "Dejansko gre tu za zaupanje," je pojasnil. Ob tem je omenil izkušnjo iz časa epidemije covida-19, ko so iz zaporov začasno izpustili približno 200 ljudi, pa pri tem zapletov ni bilo in so se nato vsi vrnili na prestajanje kazni.

"Obsojenci tega ukrepa ne bodo veseli"

Ukrep bo sicer za vsakega zapornika, ki mu bo prestajanje zaporni kazni začasno prekinjeno, veljal tri mesece, mogoče pa bo podaljšanje še za tri mesece. "Obsojenci tega ukrepa ne bodo veseli," je ob tem poudaril Majcen. Pojasnil je, da se namreč čas, ki ga bodo med začasno prekinitvijo zaporne kazni prestali na prostosti, ne bo štel v čas prestajanja kazni. Začasna prekinitev bo sicer mogoča le ob soglasju zaprte osebe. "Če bo zaprta oseba temu nasprotovala, ukrepa ne bomo uvajali na silo," je dodal.

Sorodna novica Bojan Majcen: Ne bo prisilne mobilizacije nekdanjih pravosodnih policistov

Ob pomanjkanju pravosodnih policistov se je v preteklosti kot ena od možnosti omenjala tudi, da bi nekatere naloge v zaporih lahko opravljale zasebne varnostne službe. Majcen je pojasnil, da je v preteklosti o tem sicer razmišljal, a da o tem ne razmišlja več. "V svojem mandatu gotovo ne bom izvajal privatizacije zaporov," je poudaril in dodal, da so zapori državna institucija in da je prav, da tako tudi ostane.

Vlada je za blaženje kadrovske stiske sicer z odlokom med drugim omogočila tudi možnost, da delo pravosodnih policistov opravljajo drugi zaposleni v upravi, ki so kdaj prej že opravljali to delo. Majcen je dejal je, da potekajo pogovori z zaposlenimi, ki so nekoč že opravljali te naloge in so že v sistemu, teh je okrog 25, ob tem pa so stike vzpostavili tudi s tistimi, jih ni več v sistemu.

Spomnil je tudi, da v naslednjem letu odpirajo nov zapor, ki bo povečal zmogljivosti in izboljšal sistem izvrševanja kazni v Ljubljani. Pojasnil pa je še, da je država doslej plačala približno 360.000 evrov odškodnin zapornikom, ki so vložili tožbe, ker zapori niso dosegali minimalnih standardov, ki jih zahteva EU. Po njegovih navedbah so bile te tožbe predvsem na račun najbolj obremenjenega zapora na Povšetovi v Ljubljani.