Naši zapori so namreč v povprečju zasedeni kar 140-odstotno, najhuje je v Ljubljani, kjer včasih celo presežejo 200 odstotkov zmogljivosti. Trenutno je sicer v slovenskih zaporih nekaj več kot 1800 ljudi, njihova zmogljivost pa je sicer 1299.

"Življenje v takšnih razmerah je težko, odpadajo določene reči, ne moremo več opravljati privedb na sodišča, ob konicah pa moramo prostore, sicer namenjene rekreaciji, spremeniti v bivalne. Zato smo morali obnoviti in v uporabo vrniti tudi postelje iz sedemdesetih let. Veliko je improvizacije, pojavljajo se tudi določena varnostna tveganja," je v oddaji Ob osmih dejal Bojan Majcen, direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Težav torej ne povzroča samo prezasedenost, ampak tudi pomanjkanje pravosodnih policistov in drugih strokovnih sodelavcev. Po nekaterih podatkih naj bi letos odpadlo kar 1700 sodnih obravnav, ker pravosodni policisti obtoženih preprosto niso mogli pripeljati na sodišče. Kot pravi Majcen, je bilo kaj takega še pred tremi ali štirimi leti popolnoma nemogoče, takšno stanje pa bo seveda imelo dolgotrajne posledice.

Zadnja leta pa se je popolnoma spremenila tudi struktura pripornikov in zapornikov, saj je polovica zaprtih v slovenskih zaporih tujcev; gre seveda zlasti za kazniva dejanja na državni meji. Ob velikem številu zapornikov se tudi v medijih pogosto pojavijo ugibanja, kako varni so sploh še slovenski zapori in ali je na primer res, da naj bi ponoči sto zapornikov varovala le en ali dva pravosodna policista. Bojan Majcen se je odgovoru na to vprašanje izognil, je pa pojasnil, da je varnost zagotovljena, saj so razmere ponoči bistveno drugačne. Podnevi namreč potekajo določene dejavnosti, ponoči pa so zaporniki zaprti v svoje sobe, zato lahko ob morebitnih težavah zlahka pokličejo tudi dodatne policiste.

Odločitev o prekinitvi prestajanja kazni bo individualna

Na kritične razmere v zaporih se je odzvala tudi politika. V igri je novela zakona o izvajanju kazenskih sankcij, sama uprava pa je poslala predlog odloka o zaostrenih varnostnih razmerah, ki bi v tej fazi sprožil dva ukrepa. Prvi je prekinitev prestajanja kazni zaradi prezasedenosti, drugi pa aktiviranje posameznikov, ki so že bili pravosodni policisti. Po Majcnovih besedah pogovori z zaposlenimi v povezavi s tem ukrepom že potekajo. Kot je dejal, gre za povsem dogovorno obliko, prav tako ne bo nobene prisilne mobilizacije, o čemer se je tudi govorilo.

Kar nekaj odmevov v javnosti je doživel tudi ukrep o prekinitvi prestajanja zaporne kazni. "Tudi tukaj je špekulacij veliko, in sicer da naj bi imeli že izdelane sezname, veliko se ugiba tudi o številkah. Številkam se bom izognil, ker o njih ne morem govoriti, saj seznamov ni. Ukrep prekinitve kazni že obstaja v veljavni zakonodaji, ampak razlogi so bili doslej na drugi strani, na strani zapornikov, na primer zaradi nujne zdravstvene pomoči ali zaradi opravljanja nujnega dela. Zdaj pa govorimo o prezasedenosti. Pri prekinitvi kazni bo ključna varnostna presoja," pravi Majcen. Šlo bo za posameznike, ki jim že zaupajo, ki bodisi že imajo izhode bodisi so se za prestajanje kazni odločili sami. Kot poudarja, tujci pri odločanju o prekinitvi kazni vsekakor odpadejo, saj so veliki večini izrekli tudi ukrep izgona iz države. Kakšnega pretiranega zanimanja med zaporniki za prekinitev prestajanja kazni pa tudi sicer ne pričakuje. Ko jim bodo kazen prekinili, bodo popolnoma svobodni, ampak čas prestajanja kazni jim ne bo tekel.

Več v oddaji Ob osmih.