Papež ni imel protikandidatov; edini se je prijavil na januarski razpis. Če bo k njegovemu imenovanju dala soglasje tudi vlada, bo to že njegov peti mandat na tem mestu. Zdajšnji mandat, ki je že njegov četrti zaporedni, se mu bo iztekel 11. aprila.

"Veliko stvari še vedno ni rešenih"

Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin mu je v razpravi pred imenovanjem sicer napovedala podporo, poudarila pa je, da veliko stvari, o katerih svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) govori že leta, še vedno ni rešenih. Med njimi sta, denimo, nova pokojninska reforma in področje poklicnih pokojnin. Tu v prihodnje pričakuje večjo vlogo zavoda.

Papež je velik poznavalec pokojninskega sistema, je dejal predstavnik sindikatov Aljoša Čeč. Izrazil pa je upanje, da bo Papež v novem mandatu upošteval nekatere že dolgo znane pripombe, ki se nanašajo na vprašanje pristojnosti za komentiranje zakonodajnih predlogov.

Predstavnica upokojencev Anka Tominšek je spomnila, da je svet vedno pozitivno ocenil Papeževo delo. Je človek, ki je kos izzivom te funkcije, medtem ko se na različne razpise pogosto prijavljajo kandidati, ki to niso, je menila. Da je na razpis prispela le ena prijava, kaže, da je pokojninski sistem zahteven, je dejala tudi Frančiška Ćetković. Iz Papeževe prijave razbere, da se bo zavzemal za nadaljnji razvoj obveznega zavarovanja in vzdržnost pokojninske blagajne.

Nujno je treba več vlagati v preventivo, saj zaradi premajhne pozornosti temu področju izgubljamo "lepe denarce", pa je menil predstavnik delodajalcev Igor Antauer.

Na čelu zavoda že od leta 2005

Papež, rojen 11. julija 1961, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik. Po končanem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1986 se je zaposlil v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdajšnjem Zpizu, kjer je delal na različnih delovnih mestih. Med drugim je bil referent za varstvo pravic v oddelku za pokojninsko zavarovanje in koordinator izvajanja in računalniških obdelav.

Zaradi sklenitve zakonske zveze se je leta 1991 preselil v Maribor in bil razporejen v tamkajšnji območni enoti Zpiza, kjer je bil od leta 1994 direktor. Od leta 1992 do 2001 je bil član takratnega upravnega odbora Zpiza.

Za generalnega direktorja zavoda v prvem mandatu, ko se je na razpis prijavilo kar devet kandidatov, ga je takratna skupščina Zpiza imenovala marca 2005. Za generalnega direktorja za drugi mandat, ko se je za to mesto potegoval skupaj z nekdanjim ministrom za delo Janezom Drobničem, ga je svet zavoda imenoval 17. februarja 2009, za tretji mandat 18. februarja 2013 in za četrtega 27. februarja 2017.

Prihodki in odhodki za 1,2 odstotka večji od načrtovanih

Pokojninski zavod je sicer leto 2020 sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnanimi prihodki in odhodki v vrednosti skoraj 5,9 milijarde evrov, kar je 1,2 odstotka več od načrta. Delež odhodkov za pokojnine iz obveznega zavarovanja v bruto družbenem proizvodu je po oceni znašal 10,68 odstotka, kaže zavodovo poročilo za lani, ki ga je sprejel svet zavoda.

Med prihodki so prispevki zaposlenih znašali 46,1 odstotka, prispevki delodajalcev pa 26,7 odstotka. V primerjavi z letom 2019 se je delež od prispevkov znižal za 2,5 odstotne točke. Posledično se je za 2,9 odstotne točke povečal delež transfernih prihodkov, ki predstavljajo predvsem tekočo in dodatno obveznost državnega proračuna, izhaja iz poročila, ki ga je predstavil generalni direktor Marijan Papež.

Državni proračun prispeval skoraj 30 odstotkov vseh prihodkov, posledice epidemije predvsem pri vplačilih iz naslova študentskega dela

Zavod je lani iz državnega proračuna prejel skupaj skoraj 1,7 milijarde evrov oziroma 28,8 odstotka skupnih prihodkov. Od tega je bilo več kot 610 milijonov evrov povezanih s protikoronsko zakonodajo. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki pa je moral državni proračun zagotoviti več kot milijardo evrov, kar je skoraj 147 milijonov evrov več od načrtovanega.

Iz študentskega dela je bilo v pokojninsko blagajno vplačanih za približno 48,4 milijona evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je precej manj kot leto prej, ko je bilo vplačanih 62,5 milijona evrov. Tu se po opozorilu Zpiza kažejo posledice epidemije covida-19, saj je bilo študentskega dela manj.

Med odhodki zavoda jih je bilo 99,2 odstotka nakazanih za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje, transferje za zagotavljanje socialne varnosti in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Mesečno več kot 620 tisoč prejemnikov pokojnin

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske, je bilo lani povprečno 624.735 na mesec. V primerjavi z letom prej jih je bilo 0,7 odstotka oziroma približno 4300 več. To je po navedbah Zpiza med najmanjšimi povečanji v zadnjih 30 letih.

Starostnih upokojencev je bilo lani povprečno 458.765 na mesec, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej. To je sicer višja rast kot v zadnjih petih letih, a še vedno nižja kot v obdobju od leta 1997 naprej.

Papež se je dotaknil tudi vprašanja nezadostno usklajenih pokojnin v času gospodarske krize. Po njegovih besedah so v slabšem položaju le še tisti, ki so se upokojili leta 2010 in 2011, in sicer primanjkljaj pri prvih znaša 3,5 odstotka in pri drugih 1,7 odstotka, medtem ko so upokojeni od leta 2012 naprej zaradi izrednih uskladitev že v ugodnejšem položaju.

Opozorila glede velikih razlik med pokojninami posameznikov; invalidski upokojenci v slabem gmotnem položaju

V razpravi je predstavnik sindikatov Aljoša Čeč poudaril, da so velike razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih. Glede na to bi bilo po njegovem mnenju smiselno z izrednimi uskladitvami popraviti višino pokojnin tistih, ki so zaradi tega prikrajšani. Z njim se je strinjala predstavnica upokojenskih organizacij Frančiška Ćetković, ki je poleg tega opozorila na vprašanje invalidskih upokojencev. Ti so namreč v zelo slabem gmotnem položaju, je poudarila.

Po mnenju Tominškove, prav tako iz vrst upokojencev, bi moral biti storjen premik v smeri oblikovanja enotnega izvedenskega organa.

Spomnila pa je tudi, da še vedno velja seznam telesnih okvar iz 80. let. To je po njenem mnenju sramota za državo. Papež se je strinjal z njo, sploh glede na to, da je besedilo novega seznama že pripravljeno. Direktor sektorja za izvedenstvo pri zavodu Dean Premik je pristavil, da je potrebna le še politična volja, medtem ko je bilo iz tehničnega vidika že vse postorjeno.

Predstavnik delovnih invalidov Dragutin Novak pa je Tominškovo dopolnil, da je treba poleg seznama telesnih okvar sprejeti tudi pravilnik o poklicnih boleznih.

Nasprotujejo prenosu nepremičninskega sklada na nov demografski sklad

Svet zavoda se je nenazadnje seznanil s predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu in izrazil nasprotovanje temu, da bi se zavodova kapitalska naložba v Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja prenesla na Nacionalni demografski sklad. Vlado je pozval, naj se v postopku sprejemanja zakona zagotovi najširše družbeno soglasje o njegovi vsebini.