Kardinal Victor Manuel Fernandez, vodja dikasterija za nauk vere, pri katerem obtožbe proti Rupniku od oktobra 2023 preiskujejo po kanonskem pravu, je povedal, da je zbiranje informacij o primeru končano. Januarja je dikasterij sklenil preiskavo, sledila naj bi ustanovitev sodišča, ki naj bi odločilo o tem primeru. Fernandez je po poročanju katoliškega spletnega portala Crux dejal, da je njegov oddelek "opravil študijo in zbral vse informacije, zdaj pa mora ustanoviti sodišče".

Trenutno poteka izbira članov posebnega sodišča. Sodniki po besedah kardinala Fernándeza ne bodo člani dikasterija za nauk vere, a bodo morali biti primerni za tako razvpito zadevo. Dejal je, da "išče sodnike, ki morajo imeti določene lastnosti glede na to, da gre za medijski primer," in namignil, da so nekateri kandidati že določeni, vendar morajo še "potrditi njihovo razpoložljivost," je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

Rupniku naj bi sodili zaradi kaznivega dejanja "duhovne zlorabe". Novembra lani je Fernandez dejal, da vatikanska delovna skupina preučuje možnost, da bi "duhovna zloraba" v cerkvenem pravu postala formalizirano kaznivo dejanje in ne le oteževalna okoliščina pri drugih kaznivih dejanjih.

Laura Sgro: Če bi pravočasno prisluhnili žrtvam, bi se lahko izognili medijskemu viharju

Rimska odvetnica Laura Sgro, ki je v Vatikanu vložila ovadbe proti Rupniku, zastopa pet žensk, med katerimi so nekdanje in aktivne redovnice, ki so doslej ostale brez vsakršnega odgovora. Da bi Rupniku lahko končno sodili, četudi le po kanonskem pravu, je po mnenju Sgro dobra novica. "Manj dobra pa je novica, da dikasterij še vedno išče sodnike, ki bi Rupniku sodili, kar je domnevno zamudno prav zaradi velike medijske odmevnosti primera", je v pogovoru za Radio Slovenija povedala Sgro.

"Medijskemu viharju bi se lahko izognili, če bi pravočasno prisluhnili žrtvam," meni Sgro in dodaja, da bi morda lahko tudi preprečili zlorabe, ki so jih pozneje utrpele še druge, zato časa za odlašanje ni več, ne za žrtve ne za Cerkev. Kako daleč je postopek, kako bodo obravnavali duhovno zlorabo in kakšna je sploh lahko kazen, ni znano, saj v Vatikanu podrobnosti ne razkrivajo, je za Radio še poročala Mojca Širok.

Obtožbe zoper Rupnika so najprej zastarale

Rupnik je obtožen, da je na začetku 90. letih prejšnjega stoletja izvajal spolno in psihično nasilje nad najmanj dvajsetimi ženskami, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval, Vatikan pa jo je medtem že razpustil.

Skupina redovnic skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabljal, vendar je dikasterij za nauk vere v Vatikanu po preiskavi odločil, da so obtožbe zoper Rupnika zastarale.

Papež Frančišek je zaradi velikega ogorčenja javnosti oktobra lani dikasterij za nauk vere zaprosil, naj pregleda njegov primer, in se odločil, da odpravi zastaralni rok ter s tem omogoči preiskavo. Preiskavo v povezavi z obtožbami o zlorabah redovnic so nato končali januarja letos. Sledila naj bi ustanovitev neodvisnega razsodišča, ki naj bi odločilo o tem primeru.

Rupnik, ki so ga zaradi več obtožb o spolnih in psihičnih zlorabah redovnic izključili iz reda jezuitov, je po poročanju skupine katoliških novinarjev že več tednov v nunskem samostanu Montefiolo v osrednji Italiji, približno 70 kilometrov od Rima.

Skupina katoliških novinarjev je na začetku marca v prispevku na spletnem portalu časnika La nuova bussola quotidiana poročala, da je Rupnik v tem samostanu benediktinskih sester Priscille skupaj z majhno skupino nekdanjih jezuitov iz Centra Aletti, ki ga je ustanovil in vodil do izbruha škandala, in da si je tam uredil udobno stanovanje.