Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je na novinarski konferenci poudaril, da je sodstvo enakopravna veja oblasti, primerljiva z drugima, vendar v zadnjem času vlada skuša ta razmerja na novo določiti. Po njegovem mnenju ne zmanjka vneme pri kritiki sodstva, pri čemer je namen podrediti sodstvo politiki.

Izvršilna oblast je legitimne kritike sodstva v povezavi z nekaterimi medijsko razvpitimi zadevami izkoristila tudi za pritiske na sodstvo, je opozoril predsednik vrhovnega sodišča in pojasnil, da nekateri zavzemajo stališča do sodnih odločitev, ki še niso pravnomočne in ob tem izražajo svoja pričakovanja, kako naj se razsodi. Drugi pa pravnomočne sodbe ocenjujejo kot nepravične.

V to orkestrirano kampanjo je po Masleševih besedah mogoče uvrstiti tudi navedbe pravosodnega ministrstva, da ne držijo podatki o sodnih zaostankih. Sodstvo pri tem ni nikogar zavajalo, saj se ministrstvo sklicuje na enake ugotovitve kot vrhovno sodišče. Tudi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak ne komentira svojega resorja v zadevi balkanski bojevnik, ne zmanjka pa mu vneme, ko je treba kritizirati sodstvo, je dejal Masleša.

Sodstvo edini krivec pri dvomih o pravni državi
Masleša je tudi opomnil, da najvidnejši predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti pri ocenah o delovanju pravne države s prstom kažejo izključno na sodstvo. Pri tem pa naj bi šlo zgolj za preusmerjanje pozornosti in poskus podrejanja sodstva.

Glede razumevanja domneve nedolžnosti Masleša meni, da bi se morala politika sama odločati glede politične in moralne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Sodstvo pa to težavo občuti, saj pomembni posamezniki, ki so v kazenskih postopkih, "ohranjajo moč in celo napovedujejo radikalno reformiranje sodstva".

Pri napovedanih spremembah zakonodaje na področju položaja sodišč in sodnikov predsednik vrhovnega sodišča tudi opozarja, da spreminjanje zakonodaje ne poteka v sodelovanju s sodstvom. Predlogov zakonov uradno še niso dobili, zato jih tudi ni želel komentirati.

Sodstvo vztraja pri trajnem mandatu sodnikov
Glede trajnega mandata sodnikov pa stališče sodne veje oblasti ostaja nespremenjeno. "Z vidika državljanov, ki imajo pravico do neodvisnega in nepristranskega sodnika, je kakršno koli razmišljanje o odvzemu trajnega mandata neprimerno in tudi nesprejemljivo," je povedal Masleša in poudaril, da mora biti na drugi strani tehtnice trajnega mandata sodnikov odgovornost sodnika. Hkrati je tudi opozoril na težavo vročanja vabil, tudi poslancem, in na vse več zdravniških opravičil.

Za verodostojnost sodstva pa je po Masleševem mnenju ključnega pomena, da javnost njegove sodbe sprejema kot pravične. Ob tem je treba vedeti, da je sodišče zlasti v kazenskih postopkih le zadnji člen v dolgi verigi organov. Učinkovitost celotnega sistema pa ne more biti odvisna od zadnjega, h kateremu se stekajo vsi spori. Delovanje sodnega sistema sicer ni zadovoljivo, a je bistveno boljše kot pred leti, je še ocenil Masleša.

Pličanič: Gre za utrjevanje samostojnosti sodstva
Očitke o političnem podrejanju sodstva je že zavrnil pravosodni minister Senko Pličanič. Po njegovih besedah se v sodstvu vsakič, ko jim kar koli predlagajo z iskrenimi in dobrimi nameni, ustrašijo, da si jih želi nekdo podrediti. Vendar je njegov namen in namen DL-ja utrditi samostojnost sodstva, kar je "ravno obratno od tega, kar je ugotovil Masleša in česa se boji on in mogoče še kdo drug v sodstvu".

Pličanič tudi poudarja, da si mora sodstvo najprej samo sebi zazreti v oči in ugotoviti, kaj je dobro in kaj slabo, v večji meri, kot so to počeli do zdaj. "Naši nameni so popolnoma jasni: utrditi njihovo samostojnost, hkrati pa narediti vse, da bodo lahko bolj učinkovito sodili, zlasti to pomeni hitreje sodili. Ni toliko problem v tem, ali so sodbe oprostilne ali obsodilne, ampak ta percepcija, ki je utemeljena - sodišča v resnici sodijo prepočasi," je pojasnil pravosodni minister.