Zakon o volitvah poslancev v Evropski parlament po uveljavitvi Lizbonske pogodbe daje pravno podlago za določitev osmega poslanca iz Slovenije. Sedmerici slovenskih evroposlancev se bo drugo leto pridružila nekdanja zdravstvena ministrica Zofija Mazej Kukovič (SDS), ki je na zadnjih volitvah za Evropski parlament med neizvoljenimi kandidati prejela največ glasov.

Poslanke in poslanci so največ razpravljali ob dopolnilu, da se bo zakon začel uporabljati šele po uveljavitvi dodatnega evropskega protokola o številu poslanskih sedežev, temelječega na Lizbonski pogodbi.

Novi poslanci naj bi namreč, dokler protokola ne bodo ratificirale vse države Unije, imeli začasni status opazovalcev. Razprave poslancev so bile tako vezane predvsem na možnost, da bi novi evropski poslanec v vmesnem obdobju imel status opazovalca, plačo pa bi mu zagotavljal nacionalni parlament.

Iz koalicijskih vrst je bilo namreč slišati, da ni potrebe, da bi Slovenija v vmesnem obdobju plačevala opazovalca, predvsem v opozicijskem SDS-u pa so prepričani, da mora Slovenija izkoristiti vsako možnost za uveljavljanje svojih interesov.

Tovorna vozila cestninjena glede na izpuste
Novela zakona o javnih cestah vzpostavlja podlage za izvajanje nadzora nad uveljavljanjem prilagoditev višine cestnine glede na EURO emisijski razred vozila. Novela razširja pooblastila nadzornih organov, kršitve materialnih določb pa se uvrščajo med kazenske določbe.

V okviru druge obravnave je bila potrjena tudi novela zakona o uradnem listu. V poslanskih skupinah DeSUS-a, SNS-a, SD-ja in SLS-a so v predstavitvi stališč napovedali, da bodo predlagano novelo, ki predvideva izhajanje uradnega lista le še v elektronski obliki (tiskana bi bila opuščena), podprli. Po besedah direktorja vladne službe za zakonodajo Janeza Pogorevca sprememba med drugim prinaša tudi znižanje cen objav predpisov, na letni ravni za proračunske uporabnike za okoli 130.000 evrov.