"Bilo je težko v letih 1992-1994, ko je bilo v Sloveniji zaradi denacionalizacij, propadov trgov in posledično tovarn iznenada kar 135.000 brezposelnih. Takrat se je mnogim delavcem dobesedno podrl svet. Zdaj je tudi težko - ta socialna negotovost, strah, da izgubiš delo, strah in obup, ko dela ne najdeš," je Semolič odgovori na vprašanje, kdaj je bil boj za pravice delavcev najtežji. Foto: MMC RTV SLO

Najslabše bi bilo, da se sprijaznimo z odločitvami, ki prihajajo s strani vladajoče politike. Verjemite mi, da so protesti ali referendumi mnogo mnogo cenejši kot bi bila generalna stavka. No, kakor koli - tudi te ne izključujem.

Dušan Semolič

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v MMC-jevi spletni klepetalnici napovedal, da so sindikati pripravljeni tudi na možnost, da ustavno sodišče prepove izrekanje ljudi o pokojninski reformi na referendumu. "Zagotovo se s tem ne bomo kar tako sprijaznili. Ne bi pa rad prehiteval dogodkov z napovedjo, kaj vse bomo storili. Za kaj takega obstoja le 1 % možnosti. Zavedam pa se nevarnosti tudi tega 1 %"


"Graditi je treba na ustvarjanju delovnih mest"
Pokojninski reformi sindikati očitajo predvsem to, da temelji na podaljševanju starosti za 3 leta, ne upošteva pa razmer na trgu dela. "Prilive v blagajno bi morali graditi na ustvarjanju novih kvalitetnih mest za mlade in brezposelne ter na dvigu prispevne stopnje za delodajalce. Morali bi zmanjšati sivo ekonomijo in redno pobirati prispevke v pokojninsko blagajno. Brez novih delavnih mest ne bo reforme, ki bi bila uspešna," je prepričan Semolič.

Podobno je njegovo mnenje o zakonu o malem delu, za katerega so sindikati pomagali zbrati potrebnih 40.000 podpisov, ki omogočajo izvedbo referenduma. "Naša največja zamera zakonu o malem delu se tiče tistega dela zakona, ko ponuja brezposelnim malo delo kot odgovor na brezposelnost," pojasnjuje. Tudi raziskave, opravljene v Nemčiji, Avstriji in na Portugalskem, po njegovih besedah dokazujejo, da malo delo vodi v revščino.

Od ministra bodo zahtevali dvig minimalne plače
Dvig cen hrane tja potiska tudi zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo, zato bodo od ministra za delo znova zahtevali, da v državni zbor poda zahtevo po dvigu minimalne plače nad raven tvegane revščine.

Ni izključen niti širok protest
"Moje videnje Slovenije v prihodnosti ni lepo, če ne bomo prisilili ljudi, ki vodijo to državo, da prisluhnejo zahtevam in opozorilom ljudi, ki živijo življenje, ki postaja vse bolj neprijazno. Politiki se bi morali zavedati, da bi morali nekatere probleme, ki obstoje v Sloveni, reševati v socialnem dialogu tudi z drugimi. Med politiki je preveč samozadostnosti."

Čeprav so se tokrat odločili, da se uprejo z referendumom in ne s stavko, pa Semolič opozarja pred tem, da bi tudi pri nas šli po poti francoskih delavcev. "Žal v Franciji sindikati kljub stavkam niso uspeli. Imajo pač preveč vase zaverovane politike. Nekaj takega je pri nas," še pravi predsednik največje sindikalne centrale pri nas.

Najslabše bi bilo, da se sprijaznimo z odločitvami, ki prihajajo s strani vladajoče politike. Verjemite mi, da so protesti ali referendumi mnogo mnogo cenejši kot bi bila generalna stavka. No, kakor koli - tudi te ne izključujem.

Dušan Semolič