Po drugi strani je zaradi recesije upadlo financiranje ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi. Gospodarska kriza je tista, ki povečuje razlike med prebivalci, in s tem se ustvarjajo pogoji za trgovanje z ljudmi. Kriza povečuje tudi težave na področju dela, predvsem v zvezi s pravičnim in pravočasnim plačilom za opravljeno delo. Povečujejo se tudi nezakonite migracije in toleranca do vseh oblik ksenofobije in diskriminacije.

Najvidnejše oblike trgovanja z ljudmi v Evropi so povezane z izrabljanjem seksualnega dela oziroma s prostitucijo, pornografijo, otroško pornografijo, seksualnim turizmom, je pojasnil raziskovalec marginalnih družbenih pojavov Jurij Popov. Mediji so zaradi številčnosti tragičnih zgodb izgubili interes za poročanje o tem, zato je pojav precej neviden, dodaja.

Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, je pojasnil, da je trgovina z ljudmi svetovna težava, ki jo je tako treba tudi reševati. Neža Kogovešk z mirovnega inštituta pa je opozorila, da je status, ki žrtvi dovoljuje zadrževanje v državi, sporen. Dovoljenje se namreč izda za obdobje treh mesecev z namenom, da žrtev lahko razmisli, ali bo sodelovala v kazenskem postopku proti izvajalcu organiziranega kriminala. Če se odloči za sodelovanje, lahko pridobi status za začasno prebivanje, ki traja samo v času kazenskega postopka. Žrtev ob tem ni upravičena do ustreznega statusa in oskrbe.