Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je pojasnil, da Ljubljana od Zagreba zdaj pričakuje njegov predlog za sestavo komisije, da bi čim prej lahko začela delati. Dogovor o oblikovanju omenjene komisije sta namreč na januarskem srečanju v Kranjski Gori dosegla slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor.

Komisija bo opravila pregled odprtih vprašanj
Naloga komisije, o katere članih pa Balažic na novinarski konferenci v Ljubljani še ni želel spregovoriti, je opraviti strokovnih pregled vseh še odprtih vprašanj med državama in pripraviti rešitve. Gre za vprašanje hrvaške ekološko-ribolovne cone, Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in Nuklearni elektrarni Krško.

Uradni govorec ministrstva je danes tudi povedal, da se slovenska stran od novega leta in tudi v teh dneh pogovarja z Evropsko komisijo o razrešitvi tistih problematik, ki so povezane z umikom slovenskih zadržkov na dve poglavji Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU-jem. Gre za poglavje ribištvo in okolje.

Hrvaška bi lahko odprla še dve poglavji
"Želimo, da bi prišli do skupnih stališč in da bi nato Unija kot celota zastopala stališča, ki so tudi stališča Slovenije," je povedal. Če bodo rezultati teh pogovorov Slovenije in Hrvaške zadovoljivi, lahko po besedah Balažica pričakujemo, da bo Hrvaška ta mesec odprla dve pogajalski poglavji. Naslednja pristopna konferenca s Hrvaško bo v Bruslju predvidoma prihodnji teden.

V zvezi z decembrsko odločbo ustavnega sodišča, da je treba odmrzniti postopke hrvaških varčevalcev nekdanjega Ljubljanske banke na slovenskih sodiščih, pa je Balažic poudaril, da "ta odločba ne spreminja dejstva, da je potrebno v skladu s sporazumom o nasledstvu vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev reševati pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu".

Terjatve nekdanje Ljubljanske banke presegajo dolg banke
Pri tem je spomnil, da obstajajo tudi terjatve nekdanje Ljubljanske banke do hrvaških podjetij in drugih komintentov, ki presegajo dolg banke do nekdanjih varčevalcev. Zato je treba po mnenju Balažica premoženje za zamrznjene hrvaške devize iskati na Hrvaškem.

Tudi s tem vprašanjem se bo ukvarjala omenjena mešana komisija. "Mi bi radi, da bi v sodelovanju z diplomacijo sosednje države prišlo do nekih kompromisnih rešitev, ki bi jih dorekla tudi politika, in pričakujemo, da se bo to zgodilo v naslednjih mesecih. Vsekakor pa v času do zaprtja hrvaških pogajalskih poglavij," je še dejal Balažic.