Če bodo volitve redne, bodo aprila prihodnje leto. Tako je po posvetu s poslanskimi skupinami odločil predsednik republike, ki je s tem časovnim okvirjem nekoliko razelektril napeto strankarsko vzdušje glede pričakovanj predčasnih volitev. A t. i. viseči parlament, ki ima občasno težave celo s sklepčnostjo, čakajo trdi orehi; v sredo že četrti poskus izvolitve ustavnega sodnika, na novembrski redni seji še dve interpelaciji, zoper šolsko ministrico in pravosodnega ministra, vloženi sta še dve, zoper notranjega ministra in zadnja proti ministru Andreju Vizjaku. Pri njem je izid še najbolj negotov, odvisen pa od glasov koalicijskih poslancev. Ob nezavidljivi epidemiološki sliki in tehtanju, kateri ukrepi bi najbolj učinkovali in najmanj boleli, pa še vedno ni dovolj glasov za krovni zakon o nalezljivih boleznih, ki je v delih protiustaven. In to po letu in pol epidemije. Dogajanje sta v oddaji Politično s Tanjo Gobec komentirala Alenka Jeraj iz SDS-a in Luka Mesec iz Levice.
Doktor Ihan je za ukrepe z nočne seje vlade v petek dejal: s takimi ukrepi, ko se hočemo prekužiti, skačemo s tretjega nadstropja na čisti beton. Kakšni so vajini pogledi na te ukrepe in neslavne rekorde?
Jeraj: Vlada je glede na dejansko izredno slabo situacijo nekaj morala narediti. Ampak naj spomnim, da že ko smo na začetku septembra ugotavljali, da je precepljenost pri nas prenizka, in da bodo zato najbrž prej kot v mesecu dni težave, je vlada napovedala pogoj PC za tiste, ki delajo v javni upravi. Kot vemo, je ustavno sodišče pogoj razveljavilo oziroma ga zadržalo. In takrat se je ustavilo množično cepljenje. Ko je bil pogoj napovedan, se je v enem tednu cepilo 100.000 ljudi. Tako bi lahko ujeli tisto zamudo, ki se nam je nabrala skozi poletne mesece. Potem ko je ustavno sodišče seveda to ustavilo, je cepljenje padlo na 8000 na teden. To je absolutno premalo, da bi dosegli zadostno precepljenost, da bi učinkovito zajezili virus.
Je krivda na ustavnem sodišču ali je krivda kje drugje, da smo, kjer smo?
Mesec: Mene zelo moti, da se na ta način pogovarjamo. Danes na glavnem portalu stranke SDS, Nova24, kot glavno novico beremo, da je za stanje v Sloveniji – danes smo postali prvi na svetu po okužbah na 100.000 prebivalcev – kriva opozicija, mediji, protestniki in ustavno sodišče. Skratka, v dveh letih, ko se z virusom spoprijemamo, se ta vlada ni naučila ničesar. Še naprej kaže s prstom naokrog, kdo naj bi bil vse kriv, in krivi so seveda vsi drugi, razen njih, ki so dejansko zadolženi za to, da se proti epidemiji borijo in da državo upravljajo. In namesto da bi se pogovarjali o tem, kako zaščititi ranljive skupine, kako zagotoviti brezplačna in množična testiranja, kako prepričati ljudi, naj se vendarle gredo cepit, kažejo s prstom naokrog. Tako se nezaupanje v družbi samo poglablja in tako se ne da nadaljevati. Imamo pa lep zgled, spodobno vlado v ZDA. Tam je bila pod Trumpom slika podobna, se je pa situacija zelo spremenila, ko je prišel predsednik Biden. In tudi pri nas se iz te godlje lahko rešimo le s čimprejšnjimi volitvami.
Kje je zakon o nalezljivih boleznih? Leto in pol je epidemije, v več delih je protiustaven, pa ga še ni.
Jeraj: Samo še dva stavka v odgovor Mesecu. V drugih državah sta proti virusu skupaj stopila koalicija in opozicija. Pri nas pa ni bilo tako. Testiranje ni nobena zaščita. In če že izpostavlja gospoda Bidna, Biden je uvedel obvezno cepljenje za javno upravo. Če bi kaj podobnega storili tu, bi bil problem. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o nalezljivih boleznih neustaven, in določilo dvomesečni rok, da ga popravimo.
To je v zadnjem primeru, ampak tudi predtem, poleti, ga je razveljavilo v nekem delu.
Jeraj: Minister Poklukar je stopil tudi do koalicije KUL in jih vprašal, kaj predlagajo, kaj bi oni podprli, da dejansko skupaj sprejmemo ustaven zakon. Ampak odgovora ni bilo. Zato bi bilo morda najbolj na mestu, da ustavno sodišče, podobno kot je ravnalo pri razglasitvi občine Ankaran, tudi tu napiše zakon, ki bo ustavno v redu.
Vaš odgovor? Je tukaj opozicija, skupina KUL, pripravljena priti zraven? Kolikor sem slišala, so nekatere druge stranke rekle da, ampak kaj, ko vedno v vsakem zakonu, ki prinaša dobre rešitve, najdemo podtaknjenca.
Mesec: Zakon je poleti padel z 78 glasovi proti in samo enim za. Proti je šla tudi vladna koalicija. Razlogi? Po eni strani je premier Janša trdil, da ima dovolj instrumentov, da se učinkovito bori proti epidemiji, po drugi strani pa so govorili, da je ozračje v družbi preveč napeto, da bi bilo mogoče takšen zakon sprejeti, saj bo sledil referendum. Od takrat naprej niso naredili nič, da bi se ozračje v družbi spremenilo, da bi bilo kaj manj napeto, spolitizirano je še bolj, kot je bilo poleti. Ključen problem, ki ga tukaj imamo, je, da enostavno zaradi vlade, kakršno imamo, zaradi načina komuniciranja, odnosa do države in državljanov, je vse skupaj preveč histerizirano, da bi se dalo o takšnih ukrepih sploh pogovarjati. Zato čim prej predčasne volitve, da dobimo oblast, ki ji bodo ljudje lahko zaupali; oblast, ki ne bo delala proti državi in ljudem, ampak za državo in za ljudi.
Predsednik se je posvetoval s poslanskimi skupinami in rekel, če bodo volitve redne, bodo 24. aprila prihodnje leto. Vi torej to razumete, kot da nikakor ne bo predčasnih volitev, h katerim se nagiba opozicija?
Jeraj: Mi ne vemo, zakaj naj bi šli na predčasne volitve. Zadeve funkcionirajo, vlada dela, parlament dela, odloča na svojih sejah.
Ampak, kot ugotavljamo, večine ni, denimo za tak zakon, kot je zakon o nalezljivih boleznih?
Jeraj: Mi smo večino stvari sprejeli. Za zakon o nalezljivih boleznih pa je bilo napovedano, da bo dejansko šel znova na ustavno sodišče. V tem času bi vse stvari ponovno stale, česar si enostavno ne moremo privoščiti. Napovedoval se je referendum. Potem bi imeli še več obolelih, ker bi se ljudje družili, protestirali in to, kar se nam dogaja.
Vlada vlada z odloki, to kritiko poznate. Parlamenta tukaj ni.
Jeraj: Parlament je sprejemal vse PKP-ukrepe in tako naprej. Če pa ti želiš hitro reagirati, ne moreš čakati zakona. Zakoni se sprejemajo po dva meseca. V tem času bi imeli že ne vem koliko ljudi mrtvih. In tudi v drugih državah so marsikje, marsikdaj odločale vlade, sicer se ne da dovolj hitro sprejeti potrebnih ukrepov. Če bi vsakokrat vse prišlo v parlament in bi to na odborih obravnavali, ne bi nikamor prišli in bi dejansko imeli še več žrtev.
Vaš odgovor?
Mesec: Stvari funkcionirajo, pravi kolegica Jeraj. Kako funkcionirajo, kažejo statistike. Smo prvi na svetu – poudarjam – smo prvi na svetu po številu okužb na 100.000 prebivalcev. Ljudje v državi ne vedo, kaj danes velja in kaj ne, ker velja tisto, kar si tisti dan pač izmisli predsednik vlade Janez Janša. Seja vlade v petek je trajala več ur, bila je pravzaprav nočna seja, razpravljali so, kaj narediti. Če potegnemo črto, kaj je bil sklep tega večurnega sestanka: da bodo omejili javno zbiranje. Se pravi, proteste, ki so na prostem, kjer možnosti za okužbo praktično ni. Če potegnem črto, kolegica Jeraj, predčasne volitve potrebujemo zato, ker je ta vlada politično bankrotirala in ker ste to družbo pripeljali do tako hude krize zaupanja, da ljudje ne verjamejo nikomur in ničemur več.
Jeraj: Mislim, da to ne drži. Za tisto, kar dela vlada in kar je odvisno od dela vlade, so številke zelo dobre. Imamo najnižjo brezposelnost, imamo visoko gospodarsko rast. To je treba povedati. Tam, kjer bi morali sodelovati koalicija in opozicija, pa smo slabi. Mi smo se ves čas trudili, da bi sodelovali, sploh pri teh stvareh, ki so pomembne in ki zadevajo virus, poziv k cepljenju in tako naprej. Ampak še v parlamentu je bilo nekaterim težko nositi maske. Ta ukrep so problematizirali. In potem smo prišli do ponarejanja kod, testov, prodajanja in tako naprej. Seveda potem stvari ne morejo biti v redu. In podpiranje tega, da se ne kažejo stvari; problem je bil pokazati PCT v lokalu. Zdaj, ko grozi, da bi lokale zaprli, pa to ni več problem.
Eno je družba in mentaliteta, drugo so ukrepi, ki jih politika sprejema.
Jeraj: Če bi vsi pozivali k temu, da spoštujemo ukrepe, da se potrudimo, da se cepimo, da zaščitimo sebe in druge, potem sem prepričana, da bi bila situacija drugačna.
Imamo tudi interpelacijo zoper ministra Vizjaka. Zakaj je vložena?
Mesec: To, kar smo slišali v zadnjih prisluhih oziroma v posnetku, je gospodarski kriminal. Imamo ministra, ki je tajkuna usmerjal, kako naj prevzame neko podjetje in kako naj se izogne plačevanju davkov in pravi, plačevanje davkov je glupo. Imamo ministra, ki se obnaša ne kot minister neke demokratične oblasti, ampak kot vožd. On je rekel, ne iti na sodišče, ker če boš šel na sodišče, bomo mi našli sodnika, ki mu bomo strli jajca. To ni od včeraj. Že 14 let ta stranka, ki je na oblasti, dela vse, da bi si državo podjarmila in vzpostavila stanje, kjer je vse po njeno; ne glede na to, kako so pisani zakoni, kako so pisana pravila.
Če bi bili vi v opoziciji in bi gledali ministra z nasprotne strani, kakšno bi bilo vaše mnenje?
Jeraj: To ne drži, kar je kolega povedal. Minister Vizjak je stvari pojasnil. Ali še uživa podporo predsednika vlade, se bo izkazalo v prihodnjih dneh. Pojasnil je in dal pojasnila. Dokazano je bilo tudi, da gre za lepljenke in iz več pogovorov sestavljene dialoge. Bomo videli v nadaljevanju, kaj se bo zgodilo.
Ima minister vaše osebno zaupanje?
Jeraj: Vse tiste stvari, ki se mu očitajo, bo pojasnil tudi na interpelaciji. Za zdaj pa temu, kar je povedal, verjamemo.
Mesec: Dokler bomo tako nedvomne dokaze, kot je, da so ministra posneli, diskreditirali s tem, da gre za neke lepljenke in izmišljotine, se bo to stanje – oprostite, kolegica Jeraj – samo poslabševalo.
Jeraj: Čas vedno vse pokaže in tudi tu se bo izkazalo, za kaj je šlo. Če je minister Vizjak naredil kaj narobe, bo zagotovo odstopil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje