Hrvaški predsednik je govoril na državni televiziji, takoj po osrednjem Dnevniku. Foto: www.hrt.hr
Hrvaški predsednik je govoril na državni televiziji, takoj po osrednjem Dnevniku. Foto: www.hrt.hr
Borut Pahor
Slovenski premier Borut Pahor si prizadeva, da referenduma ne bi bilo, saj meni, da bi to pomenilo oslabitev slovenskih pogajalskih izhodišč. Foto: MMC RTV SLO
Kakšni so odzivi Hrvaške
Pobuda za referendum odmeva na Hrvaškem

Ob tem je tudi poudaril, da zadev ne gre dramatizirati in da je treba ohraniti dobre odnose med državama in ljudmi. Mesić je državljane nagovoril na državni televiziji takoj po končani osrednji dnevnoinformativni oddaji.

Dejal je, da Hrvaška že od samega začetka vztraja pri rešitvi, utemeljeni na mednarodnem pravu, pri tem pa dodaja: "Žal je politična elita v sosednji državi presodila, da lahko svoje članstvo v EU-ju in Natu zlorabi za izsiljevanje. Z drugimi besedami, da ustavi naša pogajanja z EU-jem, če ne sprejmemo spremenjenega slovenskega stališča, po katerem mejnega spora ni treba reševati niti v skladu z mednarodnim pravom niti pred mednarodnim sodiščem, temveč na podlagi načela pravičnosti, torej s političnim dogovorom."

"Torej, pripeljali so nas v neugoden položaj, to pa ne pomeni, da je treba dodatno dramatizirati ali odpreti ventile z negativnimi čustvi," je nadaljeval Mesić. "Ravno zdaj in prav politiki uradne Ljubljane navkljub moramo storiti vse, kar lahko, da se ne poslabšajo odnosi med državljani dveh držav."

Dodal je, da Hrvaška ne bo vlekla naglih potez in ne bo opletali z velikimi besedami in frazami. "Vztrajali bomo pri dejstvih in pri tem, da je spor mogoče rešiti le na mednarodnem sodišču in na podlagi mednarodnega prava," je poudaril hrvaški predsednik, odgovornost pa pripisal tistim, ki to zavračajo.

Kritično tudi hrvaško zunanje ministrstvo
Že prej se je odzvalo hrvaško zunanje ministrstvo. "Navedbe, ki jih je sprejel slovenski DZ, zavračamo, saj so neresnične, pravno neutemeljene," meni hrvaško zunanje ministrstvo. V sporočilu za javnost so še dodali, da je sklep slovenskega državega zbora brez vsakršnega mednarodnopravnega učinka. "Ta sklep zavrača navedbe slovenske strani, da je Hrvaška tista, ki prejudicira mejo s Slovenijo. Prav tako po mnenju hrvaškega zunanjega ministrstva sklep pomeni tudi kršitev stanja državne meje z dne 25. junija 1991 kakor tudi temeljnih dokumentov obeh držav, sprejetih na dan njune ustanovitve in brionske izjave o izogibanju incidentov, na katero se sicer sklicuje," so še zapisali.

"Tako predstavljena stališča slovenskega parlamenta ne puščajo prostora za reševanje hrvaško-slovenskega mejnega spora s konstruktivnim dialogom in s tem bolj potrjujejo upravičeno stališče Republike Hrvaške, da se to vprašanje reši pred Mednarodnim sodiščem v Haagu, kot sta se to dogovorila premierja obeh vlad avgusta 2007 na Bledu," so zapisali.

Po temeljiti analizi sklepa slovenskega parlamenta bo hrvaška vlada hrvaškemu parlamentu predložila predlog za nadaljnje ukrep, so še sporočili z ministrstva.

Slovenski državni zbor je na izredni seji sprejel razširjeni sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopu Hrvaške v Nato, ki naj bi zaščitil slovenske interese in končal dejavnosti za razpis referenduma o tem vprašanju. Zavod 25. junij je bil s sklepom zadovoljen, v zunajparlamentarni Stranki slovenskega naroda pa so napovedali, da bodo vseeno nadaljevali zbiranje podpisov za referendum.

Sanader: Slovenija priliva olje na ogenj
Medtem pa hrvaški premier Ivo Sanader meni, da slovenski parlament z "nesresnično izjavo", da je Slovenija imela dostop do odprtega morja, le priliva olje na ogenj. "Ni dobro, da je Nato odvisen od nekakšnih politikantskih iger, ki so enostavno nesmiselne," je še dodal Sanader. Napovedal je tudi, da se bosta prihodnji teden srečala s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem, "če se bosta zmenila o natančnem terminu, kraju in pogojih".

K. T.

Kakšni so odzivi Hrvaške
Pobuda za referendum odmeva na Hrvaškem