Kot so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navedli, bi financiranje razlike po njihovem predlogu zagotovili tudi namestitvenim socialnovarstvenim programom, ki so sofinancirani na podlagi vsakoletnega javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov iz proračuna.

Že prej pa so na ministrstvo za infrastrukturo naslovili dopis v zvezi s problematiko dviga cen zemeljskega plina v socialnovarstvenih zavodih, na ministrstvo za javno upravo pa dopis v zvezi s problematiko dviga cen živil v socialnovarstvenih zavodih, so opomnili.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je predlagala financiranje, ker bodo morali domovi v nasprotnem primeru septembra izredno uskladiti cene oskrbe. Sekretar skupnosti Denis Sahernik je spomnil, da pravilnik o metodologiji določa, da lahko izvajalec izredno uskladi ceno oskrbe, če rast cen za stroške dela, materiala in storitev v obdobju od zadnje uskladitve zahteva več kot triodstoten dvig cene oskrbe. "V tem trenutku že vemo, da so ti stroški občutno višji," je poudaril.

Velika podražitev plina

Po njegovih navedbah bo cena zemeljskega plina od 1. septembra kljub regulirani ceni v povprečju približno 300 odstotkov višja kot v lanskem letu, cena električne energije pa se bo v primeru, če bodo domovi vključeni v uredbo o določitvi cen električne energije, pri večini izvajalcev povečala za dobrih 130 odstotkov.

Poleg tega člani skupnosti sporočajo, da so se pomembno povečali stroški živil. Tisti, ki so nove pogodbe podpisovali v začetku leta oziroma do junija, so ob podpisu novih pogodb z dobavitelji v povprečju občutili 20-odstotno povečanje cene živil. Tisti, ki so se jim pogodbe iztekle zdaj, pa podpisujejo pogodbe po še višjih cenah.