Zoisovo štipendijo je lani po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejemalo nekaj več kot 4700 dijakov in študentov. Foto: Pixabay
Zoisovo štipendijo je lani po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejemalo nekaj več kot 4700 dijakov in študentov. Foto: Pixabay

Po objavi novice, da je bila Zveza za tehnično kulturo Slovenije zaradi napake pri oddajanju dokumentacije neuspešna na razpisu za sofinanciranje več šolskih tekmovanj, med drugim za tekmovanja iz logike, kemije, biologije, psihologije in programiranja (povezava), smo na uredništvo portala MMC RTV Slovenija prejeli sporočila več bralcev, ki so bili zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih to lahko imelo pri pridobivanju štipendij njihovih otrok. Za pridobitev Zoisove štipendije mora namreč učenec, dijak oz. študent poleg dokazila o ustreznem učnem uspehu priložiti tudi dokazilo o izjemnem dosežku, pri čemer štejejo le uvrstitve na šolskih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev.

Nekateri med njimi so ob tem opozorili, da že zdaj na šolah potekajo številna tekmovanja, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobivanje Zoisove štipendije. "Sprašujemo se, zakaj osnovne šole organizirajo tekmovanja, ki ne morejo kandidirati za Zoisovo štipendijo, in zakaj organizatorji sploh ponujajo takšna tekmovanja oziroma zakaj ne poskrbijo, da bi ustrezala zahtevanim pogojem," so sporočili starši dijaka, čigar vloga za pridobitev Zoisove štipendije je bila kljub povprečju ocen 5,0 in več visokim uvrstitvam na šolskih tekmovanjih zavrnjena.

Zaradi neuspeha na javnem razpisu letos sprememb ne bo

Sorodna novica Ali bodo morali dijaki in študentje sami plačevati udeležbo na šolskih tekmovanjih?

Iz Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij in Pravilnika o opredelitvi in uveljavljanju izjemnih dosežkov za dodelitev Zoisovih štipendij na področju visokega šolstva je sicer jasno razvidno, da je skrb staršev in njihovih otrok zaradi omenjenega neuspeha Zveze za tehnično kulturo na javnem razpisu neutemeljen.

Vsako šolsko tekmovanje namreč pogoj o javnem sofinanciranju izpolnjuje tudi, če je bilo iz javnih sredstev sofinancirano v zadnjih treh letih. To pomeni, da se bodo dosežki na vseh tekmovanjih Zveze za tehnično kulturo, ki so bila iz javnih sredstev sofinancirana pred letošnjim šolskim letom, tudi v šolskem letu 2024/25 normalno upoštevali pri pridobivanju Zoisovih štipendij.

Poleg tega so na ministrstvu za izobraževanje in vzgojo poudarili, da se kot javno sofinancirano tekmovanje šteje tudi tisto, ki sredstva pridobi iz razpisov, ki jih objavijo drugi neposredni ali posredni proračunski uporabniki.

Višina štipendije in dodatki

Zoisova štipendija za dijaka znaša 148,15 evra na mesec, če se izobražuje v tujini pa 296,29 evra mesečno.

Študenti so medtem upravičeni do 172,84 evra na mesec, tisti, ki se izobražujejo v tujini, pa prejemajo 345,68 evra mesečno.

Poleg se lahko dodeli tudi dodatek za bivanje, ki znaša 98,76 evra na mesec, ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša 61,73 evra na mesec.

V letu 2023 je Zoisovo štipendijo, ki je v povprečju znašala 195 evrov, prejemalo 3098 dijakov in 1620 študentov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vsa interesna in selekcijska tekmovanja so objavljena na spletni strani ministrstva

Na osnovnih in srednjih šolah sicer vsako leto poteka vrsta tekmovanj iz najrazličnejših področij, popoln seznam, iz katerega bi lahko učenci in dijaki jasno razbrali, ali bo dosežek na določenem šolskem tekmovanju upoštevan pri pridobivanju Zoisove štipendije, pa ne obstaja. Del tekmovanj, ki izpolnjujejo pogoje, je sicer objavljen na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Gre za osnovnošolska in srednješolska selekcijska tekmovanja ter interesna tekmovanja, ki jih sofinancira šolsko ministrstvo.

Sorodna novica Dijaki, študenti bodo lahko hkrati prejemali Zoisove in državne štipendije

Selekcijska tekmovanja so tista, ki za najboljše uvrščene tekmovalce pomenijo vstopinico za mednarodno tekmovanje iz posameznega področja. Gre za tekmovanja iz maternega jezika, nekaterih tujih jezikov, zgodovine, geografije, matematike, fizike, tehnike in tehnologije, računalništva in informatike, astronomije, filozofije, ekonomije, psihologije, logike, kemije, biologije in naravoslovja, ki jih sofinancira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Interesna tekmovanja pa so tista od šolskega ministrstva financirana tekmovanja, ki nimajo mednarodnega nivoja. Takšna področja so denimo kultura, kulturna in naravna dediščina, umetnost, trajnostni razvoj oziroma vseživljenjsko učenje, poklicno in strokovno izobraževanje.

Dosežki na preostalih tekmovanjih se presojajo pri vsaki vlogi posebej

Do Zoisove štipendije je sicer mogoče priti tudi na druge načine, denimo z objavo znanstvenega prispevka ali raziskovalne naloge v strokovni ali znanstveni publikaciji, z udeležbo na nekaterih mednarodnih tekmovanjih in z umetniškimi deli, ki dobijo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki.

Zmedo med nekaterimi učenci, dijaki in njihovimi starši pa povzroča to, da lahko kot izjemni dosežki štejejo tudi rezultati na tekmovanjih, ki niso na seznamu ministrstva za šolstvo. Na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije pojasnjujejo, da se dosežki s teh tekmovanj ovrednotijo pri obravnavi vsake posamezne vloge posebej.

Tekmovanje, ki ga ni na seznamu ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je sicer lahko ustrezno za pridobivanje Zoisove štipendije, če izpolnjuje pogoje iz 5. odstavka Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati šolska tekmovanja:

- tekmovanje mora biti sofinancirano iz javnih sredstev (ne nujno z ministrstva za vzgojo in izobraževanje);
- organizator tekmovanja mora imeti javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja;
- tekmovanje mora biti organizirano v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno;
- uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je mogoča le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja;
- tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji.

S šolskim letom 2026/27 bodo poleg tega začeli veljati še dodatni pogoji:

- zlata in srebrna priznanja bo lahko prejelo največ 60 odstotkov tekmovalcev ali tekmovalnih skupin;
- tekmovanje bo moralo biti zagotovljeno na narodnostno mešanih območjih v skladu z zakonom, ki ureja posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja;
- zagotovljene bodo morale biti oblikovno-tehnične prilagoditve za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

"Udeležba na tekmovanjih ne bi smela biti motivirana z golimi finančnimi spodbudami"

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojno za področje štipendij, ob tem poudarjajo, da udeležba na tekmovanju zgolj zaradi uveljavljanja pravice do Zoisove štipendije ne bi smel biti edini razlog za udeležbo. "Udeležba na tekmovanjih pri učencih in dijakih namreč spodbuja zanimanje za poglobljeno spoznavanje in širjenje znanja iz predmetov, ki učence in dijake najbolj zanimajo," so poudarili.

Primarni namen tekmovanj je vzbujanje dodatnega interesa za določena področja pri učencih in dijakih, krepitev miselnih zmožnosti in sposobnosti ter spodbujanje zanimanja za učenje, so sporočili z ministrstva in dodali, da udeležba na šolskih tekmovanjih "ne bi smela biti motivirana z golimi finančnimi spodbudami, ampak predvsem z dejanskim zanimanjem za pridobivanje znanja in osvajanjem nove vednosti".