Načrtovanje uvedbe novega sistema ni bilo ustrezno, priprave na uvedbo pa ne dovolj učinkovite, ugotavlja sodišče. "Ministrstvo v fazi načrtovanja novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni izvedlo vrednostne ocene slabosti predhodne ureditve socialnih transferjev ter predvidenega učinka novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev," opozarja računsko sodišče v reviziji, ki jo bo podrobneje predstavilo na današnji novinarski konferenci.

Brez jasnih rokov in nalog
Sodišče ugotavlja tudi, da niso bile natančno določene posamezne naloge in realno določeni roki za njihovo izvedbo, finančni in terminski načrti za zagotovitev informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev pa niso bili pregledni in vnaprej natančno določeni.

Brez učinkovite informacijske podpore
Ministrstvo pri pripravah na uvedbo novega sistema ni izvedlo aktivnosti tako, da bi število vseh načrtovanih dodatno potrebnih javnih uslužbencev na centrih za socialno delo pravočasno sklenilo pogodbe o zaposlitvi ter bi bili pravočasno in dovolj usposobljeni. Do začetka uporabe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v januarju 2012 pa po ugotovitvah sodišča tudi ni vzpostavilo učinkovite informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev.

Neučinkovito in predolgo!
"Zaradi ne dovolj učinkovitih aktivnosti, povezanih z uvedbo sistema, novi sistem odločanja kljub temu, da se je predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pripravljal že vsaj od leta 2006 ter da je bil prvotni rok za začetek njegove uporabe z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prestavljen za sedem mesecev, ni bil v celoti uspešno vzpostavljen," izhaja iz revizije.

Računsko sodišče je ministrstvu podalo priporočila, naj za večjo učinkovitost sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev zagotovi spremljanje učinkovitosti izdajanja odločb, vzpostavi kontrolne mehanizme za preprečevanje zamud pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev in analizira morebitne potrebe javnih uslužbencev na centrih za socialno delo po dodatnem znanju.

Katere pravice pripadajo materialno ogroženim?
Računsko sodišče je ministrstvu še priporočilo, naj se ob pripravi predloga za spremembe sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev natančno opredeli predvsem do tega, katere pravice iz javnih sredstev so namenjene zagotavljanju pomoči tistim osebam, ki so materialno ogrožene in si same ne morejo zagotoviti materialne blaginje.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev skupaj z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih predstavlja socialno reformo, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2012 in je zaostrila pogoje za upravičenost do socialnih in družinskih prejemkov. Z reformo so želeli preprečiti zlorabo in kopičenje socialnih pravic. Ministrstvo za delo je že pripravilo spremembe reforme, ki jih bo Ekonomsko-socialni svet po napovedih obravnaval v petek.