Medtem ko so na začetku 90. let med brezposelnimi mladimi prevladovali tisti s končano osnovno ali srednjo šolo, v zadnjem času narašča število takih z visokošolsko izobrazbo. Med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje, je bilo tako aprila letos skoraj 27.000 mlajših od 30 let, pri čemer narašča delež takih z najmanj šesto stopnjo izobrazbe.

Največ diplomantov se na zavod prijavi kot iskalec prve zaposlitve ali pa zaradi izteka zaposlitve za določen čas, pravi Viljem Spruk z zavoda za zaposlovanje. Glede na to, da med diplomanti že dolgo časa prevladujejo ženske, je tudi med brezposelnimi diplomanti tri četrtine žensk. Po drugi strani med brezposelnimi z osnovno ali srednjo šolo prevladujejo moški. Po Sprukovih besedah ženske očitno bolj pridno študirajo, a so hkrati diskriminirane na trgu dela, saj se delodajalci verjetno raje odločajo za moške kandidate.

Težave imajo ekonomisti, pravniki
Največ prijavljenih na zavodu je diplomiranih ekonomistov, pravnikov, komercialistov, upravnih organizatorjev in poslovnih sekretarjev, a hkrati je bilo po teh profilih tudi največ povpraševanja. "Povpraševanje je, a ne zadostno, da bi se lahko vsi zaposlili," je dejal Spruk. Medtem ko je bila v 90. letih dovolj že diploma, so danes namreč pomembne tudi smer študija in druge izkušnje.

Mladi diplomanti niso dolgo prijavljeni na zavodu. Medtem ko so osebe s prvo ali drugo stopnjo izobrazbe v povprečju brezposelne več kot dve leti, so tisti z višjo šolo ali več brez dela nekaj več kot dvanajst mesecev. Lani se je tako zaposlilo skoraj tri četrtine vseh diplomantov, ki so bili prijavljeni na zavodu. "Mladi delajo, iščejo delo, a pogosto dobivajo zaposlitev v zelo fleksibilnih oblikah dela, pogosto prehajajo med zaposlenostjo in brezposelnostjo, kar je eden glavnih izzivov v Sloveniji, namreč da se to izkoriščanje mladih zmanjša," je še izpostavil Spruk.

Iskani so poklici z nižjo izobrazbo
Da je za mlade diplomante na zavodu resnično premalo ponudb za delo, kažejo tudi podatki, katera delovna mesta so v zadnjem času delodajalci najpogosteje nudili. Na Zavodu za zaposlovanje RS so za MMC dejali, da so bili najbolj iskani poklici: prodajalci v trgovinah, na stojnicah in demonstratorji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji, tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, varilci, zidarji ter tajniki.

Pogosto slišimo, da bi se brezposelni morali dodatno izobraževati in se po potrebi tudi prekvalificirati. Zavod tako v okviru aktivne politike zaposlovanja brezposelne osebe napotuje na različna usposabljanja. Mogoče so vključitve v jezikovne in računalniške tečaje, usposabljanja za pridobitev vozniškega izpita (C, D in E) ter še druge vsebine, ki so namenjene predvsem brezposelnim z nižjo stopnjo izobrazbe: tečaj za varilska dela, usposabljanje za knjigovodska dela, tečaj za voznika viličarja.

Za diplomante tudi ni veliko izobraževanj
Za brezposelne osebe z visoko stopnjo izobrazbe je po drugi strani le nekaj usposabljanj, kot so na primer priprava in strokovni izpit iz upravnega postopka, program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, priprava na nacionalno poklicno kvalifikacijo za vodjo projekta in vodjo projektne naloge.

Tako predvsem tisti diplomanti, ki so pred prijavo na zavodu že delali, posegajo po različnih opravilih, tudi takih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi, na primer kot prodajalci in natakarji. Pogosto gre za osebe, ki so delale med študijem, po diplomi pa so to službo pustile in se prijavile na zavodu, da bi našle službo, primerno njihovemu profilu.