Ljubljanski raper Ali En (danes RecycleMan) je že davnega leta 1999 v pesmi Zadeta si lepa Ljubljana, dejal, "mama mi je rekla, hodi v šolo, da boš, ko boš zrasel, imel otroke in družino, dobro službo, pokojnino, lepo hišo, svojega psa, avto, vse bo fino".
In res bi lahko bilo vse fino, če zaradi gospodarske krize v Sloveniji ne bi zaprli preštevilnih delovnih mest. Zaradi spotikajočega se gospodarstva nova odpirajo le s težavo. Tu je še pokojninska reforma, ki je podaljšala delovno dobo in z novimi prispevki obremenila (honorarne) delavce z avtorskimi in podjemnimi pogodbami. V histeričnem krčenju javnega sektorja so omejene nove zaposlitve.

In kdo je v tej zgodbi potegnil kratko? Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS sta bili lani najbolj rizični skupini na trgu dela starejši brezposelni, stari več kot 50 let, in skupina mladih, ki so stari do 29 let.

"Starejši se bojijo mladih"
Težave ene in druge generacije na trgu dela so še kako znane Bojanu Popoviču iz pravne službe Fidesa. Pojasnil nam je, da se vedno

pogosteje dogaja, da jih najprej pokliče zdravnik, ki je tik pred administrativno upokojitvijo, nato pa mlad brezposeln specializant: "Zdravnik, ki ga je doletel ukrep po zakonu o uravnoteženju javnih financ (Zujf) pravzaprav ne more razumeti, zakaj se ga zdaj delodajalec hoče znebiti, saj se čuti, in tudi še vedno je, sposoben delati. Kot razlog pa najpogosteje navaja, da je najel posojilo, zato da lahko vzdržujejo svojega otroka, ki je polnoleten in brez službe. In zadeva gre celo tako daleč, da je ta otrok, ki je polnoleten in brez službe, dejansko diplomant medicine. Po drugi strani pa nas čez deset minut pokliče drugi zdravnik, ki je ravnokar končal specializacijo in opravil specialistični izpit in ne dobi službe in takšni se praviloma zanimajo o možnosti za zaposlitev v tujini."

Še ena izmed resničnosti v Sloveniji, kako pri tridesetih pristaneš na Zavodu za zaposlovanje, je zgodba Luke iz Maribora: "Delodajalec me je pri 27 letih prisilil, da sem, zaradi večjega davka na študentsko napotnico, odprl s. p. Je pa tako, da sem zdaj starejši od 30 let in sem izvzet iz vseh teh jamstvenih shem, ki jih ponuja država za mlade. Mladi zelo težko dobimo službo, ker se nas starejši bojijo. Oni so na nekem položaju, imajo svojo službo, se držijo svojega stolčka in se bojijo, da bodo, če noter pridejo mladi, ta svoj stolček izgubili."

Mama je moja največja zaupnica
Profesorica na Fakulteti za družbene vede Mirjana Ule pojasnjuje, da ima medgeneracijski konflikt več oblik in pomenov. Pojavil se je v moderni družbi, in sicer s tem, ko odraščanje ni bilo več povezano s prevzemanjem tradicij starejših, ampak so se mladi kot družbena skupina začeli identificirati drug z drugim. Ob tem spomni, da so bila študentska gibanja v 70. letih prejšnjega stoletja zadnji velik medgeneracijski spor. Po tem so se začela oblikovati projektna družbena gibanja, (ekološka, mirovna ipd.), spremenila so se tudi družbena razmerja.

"Tipičen primer so družinska razmerja - otroci so se vrnili v družino, kjer se je vzpostavil medgeneracijski mir. Če je bil v 70. letih moto, ne zaupaj nikomur nad 30, je danes moto, mama je moja največja zaupnica. To, kar se danes kaže kot medgeneracijski konflikt, ima bolj razsežnosti razrednega konflikta, torej konflikta različnih družbenih skupin za omejena delovna mesta, vire zaposlitve. Zato je tu vprašanje, ali ima sploh značilnosti medgeneracijskega konflikta, čeprav se zdi, da se mladi borijo z odraslimi za omejene vire preživljanja."

Trg dela se je razcepil na varne in atipične oblike zaposlitve, pa ugotavlja Boris Popovič in nadaljuje, da se "zato tu postavlja vprašanje, ali tisti, ki imajo varno zaposlitev, v resnici niso tisti, ki uživajo pravice, in tisti, ki so na atipičnih delovnih mestih, teh pravic nimajo. To se je v zgodovini še vedno izkazalo, v nekem zgodnjem kapitalizmu ali pa v poznem fevdalizmu poznamo primere, ko so se ljudje delili na to, ali so bili lastniki zemlje ali ne."

Razprave o tem, kdo je lastnik zemlje oziroma kdo ima delo in pravice in kdo ne, so po mnenju Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pogosto namenoma postavljene v zgodbo o konfliktu. "Preden se pogovarjamo, kdo komu na trgu dela kaj krade, se je treba vprašati, kdo je kaj. Kdo je delavec, kakšen ima status, kdo dela na avtorsko pogodbo, zakaj jo ima in zakaj je ne bi smel imeti. Potem se pa začnimo pogovarjati o tem, zakaj imamo v Sloveniji nekaj deset tisoč avtorskih pogodb ali pa zakaj imamo v Sloveniji skorajda zgodovinsko visoko brezposelnost in toliko samozaposlenih
oseb, katerih število še vedno narašča."

100 odstotkov več kršitev v enem letu
Glavno inšpektorico za delo Natašo Trček smo zato prosili, da nam razloži, kaj pravzaprav pomeni delo civilne pogodbe (avtorske ali podjemne) in kdaj prihaja do kršitev. "Ko delate pod nadzorom delodajalca, ko vam on dejansko odreja delovni čas, vam določa plačilo za delo, vam pogojuje dopuste, odsotnosti ali neodsotnosti, ne gre za avtorsko ali civilno delo, ampak gre za čisto klasično delovno razmerje. Za civilno pogodbo je značilno, da delate le tisto delo, za katero se dogovorite, opravljate ga v svojem času, sami si diktirate čas in tempo, omejeni ste le z določilom v pogodbi, ki vam govori, v kolikšnem času morate tisto opraviti."

Na Inšpektoratu za delo so v letu 2012 ugotovili 118 kršitev, v katerih so obstajali elementi delovnega razmerja, v letu 2013 je bilo teh kršitev že 207. "Samo lani smo ugotovili za skoraj 100 odstotkov več kršitev, kar je vsekakor signal, da nekaj ni v redu," še pove Nataša Trček in doda, da je največ kršitev na področju trgovine in prometa, sledita gradbeništvo in novinarstvo.

Medgeneracijski dobičkarji
Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Tatjana Čerin zanimivo opaža, da na zbornici v praksi medgeneracijskega konflikta ne zaznavajo: "verjamem pa, da obstaja. Dejstvo je, da bi delodajalci verjetno marsikdaj izbrali osebo, ki je starejša in je na zavodu prijavljena kot brezposelna, če ne bi strošek del z naslova inštituta preteklega dela bil toliko višji zanj kot za osebo, ki je ravno vstopila na trg dela. Prav gotovo pa je situacija takšna, da delovnopravna zaščita starejše populacije ni v korist mladim."

Namreč, Goran Lukič vztraja, da imajo od izjav - kot je bila tista, ki jo je za STA izrekel nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Slovenijo Antonio Spilimbergo, da je "sistem v Sloveniji zelo nepravičen do mladih"- koristi predvsem t. i. medgeneracijski dobičkarji:

"Kdo so ti dobičkarji? Zagotovo so to interesna stališča delodajalcev, ki prek tega konflikta lahko zlahka in veselo sprožajo debate o tem, da bi imeli, če bi vsem enako znižali pravice, mlajši hitrejši dostop do trga dela, seveda pa pozabijo povedati, kaj je v ozadju te enačbe, da v ozadju sploh ni enačba, ampak je neenačba, ker to pomeni nižje pravice za vse."

Pomanjkanje strategij
Iskanje vzroka za nastali medgeneracijski konflikt je po mnenju profesorice Mirjane Ule dejstvo, da za mlade v Sloveniji ni strategij: "Zdi se, da smo rešili problem odraščanja mladih generacij tako, da smo mlade pustili v izobraževalnem procesu čim dlje, da so s tem odsotni s trga delovne sile. Vladajoče strukture so naredile neke vmesne možnosti, kot so študentsko delo, prepustili so mlade skrbi staršem in družine, preprosto nobenih strategij. Kaj pomeni strategija? Mladi, prvi zaposlovanci, bi morali dobiti možnost, družba bi jim morala omogočiti prvo zaposlitev prek praks, povezave študij-delo, prek raznih natečajev, povezav ali pa prek večjih možnosti za povezovanje. Tega ni."

Ravno zato nas ne smejo presenetiti tudi morebitni nemiri, meni profesorica, "ki so, kot sem že dejala, posledica tega, da nimamo nobenih strategij, oziroma, da mlade puščamo njihovim individualnim načinom znajdenja. Ob tem se kaže izjemno nespoštljiv odnos do mladih, ljudi z znanjem, in posledično tudi do znanja."

S. p. ali 'kvazi' s. p.?
Na Uradu za mladino so pred leti izvedli raziskavo Mladina 2010 in ugotovili, da se mladi v Sloveniji vedno bolj počutijo odrinjene, deprivilegirane, in menijo, da imajo manjše možnosti, kot so jih imeli njihovi starši. Na Gospodarski zbornici Slovenije imajo rešitev. "Seveda je največ odvisno od tega, kaj bo delala slovenska politika letos. Zagotovo pa je druga možnost, da se mladi sami odločijo in bolj samoiniciativno iščejo poslovne niše in se s samozaposlitvami oziroma odpiranjem podjetij preizkusijo na tem trgu in najdejo mesto na njem. Vi veste, da je bilo v zadnjem letu kar nekaj zagonskih podjetij, da je ta iniciativa vedno bolj prisotna tudi v Sloveniji, da so ekonomske možnosti za pridobitev zagonskih sredstev in treba je poskušati," razloži Tatjana Čerin.

Žogico vrača Goran Lukič. "Delodajalci govorijo, da je treba ustvarjati podjetništvo, na drugi strani s tem bežijo od odgovornosti, saj se s tem ne ustvarjajo nova delovna mesta, ampak nova samostojna podjetja in seveda ima država od tega 'korist', saj tako umetno vzdržuje brezposelnost, ampak kaj ima v tem primeru od tega mlada oseba? Prekern status … Edina pot je, da se statusi 'kvaziavtorci', 'kvazihonorarci', 'kvaziespejevci' že enkrat povežejo in v teh zgodbah nastopijo skupaj, ne proti njihovim naročnikom, ampak proti njihovim delodajalcem."

Opozorilo Sloveniji: Naredite načrt za zmanjšanje brezposelnosti mladih
Takšne predloge, opozorila in pogovore poslušamo že kar nekaj časa in ni videti, da bi se stvari kam premaknile. V vmesnem času je Slovenija dobila tudi opozorilo Evropske unije, saj do 31. decembra lani ni oddala načrta, kako bo porazdelila evropska sredstva, namenjena za shemo Jamstvo za mlade, katere namen je znižanje brezposelnosti med mladimi.

"Pogodbo za nedoločen čas bi moral dobiti vsak"
Morda v razmislek besede Bojana Popoviča, da bi morali na slovensko delovno zakonodajo morda začeti gledati dobrohotneje: "Našo delovnopravno zakonodajo bi morali vzeti bolj dobrohotno, se pravi odpraviti je treba to dvojnost delovnih razmerij. Predlagam, da bi vsak specializant, ko nekdo predlaga njegovo specializacijo, že moral dobiti pogodbo za nedoločen čas, zato da potem vsaj enakopravno konkurira z ostalimi kolegi, ne pa da nekoga ves čas vlečjo za določen čas, dokler tisti za nedoločen čas ne izvoli oditi. Naj dobita oba pogodbo za nedoločen čas, in če bodo presežki, potem enako konkurirata za to, kdo bo ostal in kdo ne."