Lani je bilo zaposlenih 39 odstotkov mladih moških in 27 odstotkov žensk. V primerjavi z vrstniki iz Evropske unije govorijo več jezikov, pozitivno izstopajo po deležu vključenih v terciarno izobraževanje, na vrhu v negativnem smislu pa so po odstotku tistih, ki bivajo pri starših, ter po deležu začasnih zaposlitev.

Prav pri zaposlovanju imajo številne težave, ki močno vplivajo na njihov socialni položaj. Ta se je pri mladih v Sloveniji lani, v primerjavi z letom prej, izboljšal za 0,7 odstotne točke. A stopnja tveganja revščine še vedno ostaja 14,7 odstotka in je višja kot med preostalim prebivalstvom.

"Nanjo v veliki meri vpliva sam položaj mladih na trgu dela. Mladi smo tisti, ki težko pridemo do prvih zaposlitev, hkrati pa smo, tudi ko smo že na trgu dela, izpostavljeni prekarnim oblikam dela, ki zmanjšujejo našo socialno in ekonomsko varnost," je dejal Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.

Niso vsi pripravljeni na spremembe
Da bi se položaj mladih izboljšal, bi bilo po mnenju predstavnikov mladih treba sistematično spremljati položaj mladih, podeliti več štipendij, dvigniti dohodninsko olajšavo za študente, na trgu dela pa kratkoročnim dodati tudi dolgoročne ukrepe.

Na področju zaposlovanja je še nekaj trdih orehov, priznava direktor urada za mladino, Peter Debeljak. Vendar ni vse na strani države, priznava Debeljak: "Sam sem lahko spremljal dogodke, ko je vlada želela te stvari urediti, pa je bilo morda premalo razumevanja pri nekaterih socialnih partnerjih. Se mi zdi, da je ta, zadnja stopnja bolj težava družbe kot celote, ne pa samo vlade."

Družba ima do mladih že od nekdaj ambivalenten odnos, danes pa se zdi, kot da se jim je odpovedala, meni socialna psihologinja Mirjana Ule. Milenijska generacija se je temu in času, v katerem živi, prilagodila. Pri doseganju svojih ciljev je bolj pragmatična. "Če nimajo možnosti v delu, potem svoje potenciale, ustvarjalnost preusmerijo drugam," pravi Uletova. Po njenih besedah imajo mladi danes tudi bolj kratkoročne cilje, saj jim dolgoročnih svet ne dopušča več. Na vrhu njihove vrednostne lestvice tako nista več delo in denar, temveč kakovost življenja.