Rdeči križ Slovenije (RKS) ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti tako opozarja na stopnjo revščine v Sloveniji, ki je po zadnjih statističnih podatkih za leto 2013 znašala 14,5 odstotka, kar pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo približno 291.000 ljudi.

Hkrati v RKS-ju opozarjajo, da je recesija zelo prizadela mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja. V EU-ju tako približno 7,5 milijona mladih ne dela oz. ne študira.

V vladnem uradu za mladino glede na uradne statistike navajajo, da se je stanje na trgu dela v letu 2014 izboljšalo, še posebej pri mladih, saj se je zaposlilo 25.700 mladih, kar je skoraj 6.000 več zaposlenih mladih kot v letu 2013, kar naj bi bilo posledica ukrepov jamstva za mlade, javnih del ter izboljšanega položaja v gospodarstvu.

Manj brezposelnih mladih
"Podatki Zavoda RS za zaposlovanje še kažejo, da je bilo konec januarja 2015 registriranih brezposelnih 30.832 oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 3.088 oseb oz. 9,1 odstotka manj kot januarja 2014. Vendar pa se še vedno soočamo s številnimi strukturnimi preprekami, kot je nevzdržna segmentacija na trgu dela, prav tako pa z nekaterimi drugimi ekscesnimi pojavi, kot je ena najvišjih stopenj prekarnosti zaposlitev med mladimi v Evropi, nadpovprečna brezposelnost med mladimi (izobraženimi) ženskami, pojav izkoriščanja (pre)velike ponudbe na trgu dela preko opravljanja zastonjskega dela in podobno," so v sporočilu za javnost zapisali na uradu za mladino.

"Mladi po njihovih navedbah veliko delajo tudi v manj ugodnem delovnem času (sobote, nedelje, prazniki), kar pomeni težje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, to pa nima zgolj neposrednega vpliva na socialno varnost mladih, temveč posredno negativno vpliva na splošno socialno sliko v državi," še menijo na omenjenem uradu.

Vlada do mladih še precej ignorantska
Medtem ko državne institucije zaznavajo izboljšanje položaja mladih v Sloveniji, pa je nekako simbolično na dan socialne pravičnosti iz sveta za mlade izstopil dolgoletni borec za pravice mladih Žiga Vavpotič, ustanovitelj Zavoda Y, nevladne neprofitne organizacije, ki združuje mlade med 20. in 30. letom starosti in si prizadeva za medgeneracijsko sodelovanje, s projekti, kot je bila Simbioza, kjer so mladi starejše učili računalniškega znanja.

"Postajam utrujen, razočaran in v času, ko sem upal, da bo Slovenija razumela pomen mladih, je, vsaj statistično, odšla tudi moja mladost. Minilo je že 150 dni vlade, Svet vlade za mladino pa se še ni sestal. Če je nekdanja predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek o mladih kot prioriteti vsaj govorila, danes mladi nismo več vladna tema, kaj šele prioriteta te vlade," je zapisal v javnem pismu, ki ga je naslovil tako na predsednika vlade Mira Cerarja in predsednico sveta vlade za mladino, ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar.

Eden izmed vzrokov za Vavpotičev odstop je bil prvi sklic sveta za mladino v času te vlade, ki ga je Setnikar Cankarjeva brez razloga dva dni pred srečanjem odpovedala in šele pozneje pojasnila, da je bil pač svet odpovedan zaradi obveznosti na vladi.

"Tudi vi, spoštovani gospod predsednik Vlade ste popolnoma zignorirali željo enotnega mladinskega sektorja - da na prvem srečanju Sveta Vlade RS za mladino pričakujemo vašo udeležbo. Če dva, za mlade ključna člana Vlade RS ne vidita potrebe, da se odzoveta in Svet Vlade RS za mladino jemljeta kot pomemben organ, se sprašujem, zakaj bi sam v to vlagal svojo dobro voljo, energijo in prevzemal odgovornost, ki jo imam kot predstavnik drugih nevladnih organizacij," je še zapisal Vavpotič.

Vedno večji socialni eksodus
Nekdanji direktor Zavoda Y v nasprotju z državnimi institucijami meni, da je položaj resen in da se je leta 2012 iz Slovenije odselilo 1.570 mladih, kar je največje število po osamosvojitvi (za primerjavo v letu 2011 je bilo teh mladih 875). Skrb vzbujajoč pa je po njegovem mnenju tudi podatek, da je brezposelnih več kot 30.000 mladih in da višja izobrazba ne prinese več možnosti za redno zaposlitev. Kar dve tretjini brezposelnih s terciarno izobrazbo predstavljajo mlade ženske.

"Realnost je povsem drugačna in mladi so vedno bolj apatični," je za MMC Vavpotič komentiral navedbe, da se položaj mladih izboljšuje in da program Jamstvo za mlade deluje. "Na podlagi jamstva za mlade ni bilo izpeljanih nobenih pametnih ukrepov. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak vseskozi navaja, da so na voljo subvencije za zaposlovanje mladih. Sprememb ne boste dosegli na načine, ki jih počnete že dvajset let. Subvencije za zaposlitev mladih tako niso rešitev," še dodaja.

Vlada mora dati priložnost mladim
Premierju Cerarju pa predlaga, da bi v svojem kabinetu imenoval državnega sekretarja, ki bo skrbel za področje mladih. "Če bi vlada imenovala državnega sekretarja za mlade v svojem kabinetu, bi bil ta odgovoren in ključen za koordinacijo. Mladi imajo zdaj namreč težavo, ker niti ne vedo, s kom naj komunicirajo. Ključen človek za mlade bi moral sedeti v kabinetu vlade tudi zato, ker potrebuje politično podporo, če želi doseči velike spremembe," še meni in dodaja, da bi bilo najbolj "meritokratsko", da se državni sekretar za mlade izbere prek razpisa.

Vladni odnos do mladih pa se po njegovih besedah zrcali tudi v tem, da mladi nimajo priložnosti sodelovati v dejavnih procesih. Medtem ko so imele oz. imajo nekatere države, denimo Avstrija, ministre, ki so mlajši od 30 let, ima Slovenija, unikatno v evropskem prostoru, v vladi upokojensko stranko. "Nekatere države vsaj simbolično vključujejo mlade v neke odločevalske procese," še pravi Žiga Vavpotič.