Trenutne razmere na slovenskem trgu dela imajo nesporno velik vpliv na odločitve osnovnošolcev in dijakov, ki končujejo osnovno in srednjo šolo, kje in kako bodo nadaljevali svoje šolanje. Z izbranimi šolami, gimnazijami in fakultetami se bodo lahko seznanili na današnjih informativnih dnevih. Toda dokončna odločitev po navadi pade tudi pod vplivom staršev in prijateljev.

"Največ informacij otroci dobijo od staršev, učiteljev in prijateljev. Vendar jih ob tem opozarjamo, da gre za resno odločitev, ki naj bo njihova, saj bodo sami prevzeli odgovornost, kje bodo nadaljevali svoje šolanje ter kako bodo uspešni in zadovoljni na izbrani šoli. Odgovornost je treba sprejeti, čeprav gre za starost komaj 14, 15 let," pravi karierna svetovalka na zavodu za zaposlovanje Aleksandra Igličar Čepon, ki tudi poudarja, da morajo najstniki pri odločitvi, kje nadaljevati svoje šolanje, sami raziskati svoje interese, kaj jih najbolj zanima, kakšne so njihove sposobnosti, kaj jih motivira in na katerih področjih so najmočnejši.

Na drugi strani pa morajo dobro poznati tako šole in poklice. "Osnovne šole že v programih nižjih razredov predstavljajo poklice in ta poklicna usmeritev se nadaljuje tudi v višjih razredih. Osnovne šole sodelujejo s srednjimi šolami, organizirane so tržnice poklicev. Tudi dijaki prihajajo v osnovne šole in predstavljajo svoje šole," razlaga Igličar Čeponova. Po njenem mnenju imajo slovenske šole dobro vpeto spoznavanje poklicev v svojem programu dela.

Čeprav naj bi mladostniki dobro poznali poklice, pa je odločitev, kje nadaljevati šolanje, precej težavna, tudi zaradi hitro se spreminjajočih se razmer na slovenskem trgu dela. Če je sredina prejšnjega desetletja, tudi na račun borznega in nepremičninskega balona, ponujala izobilje dela za arhitekte, oblikovalce, gradbenike, finančnike, nepremičninske agente ..., se ti zdaj bojujejo za preživetje. Kateri so trenutno poklici, po katerih je v Sloveniji največje povpraševanje?

Največja perspektiva je v energetiki, kemiji, farmaciji ...
"V tem trenutku so perspektivne panoge v Sloveniji energetika, obnovljivi viri, zelena energija, kemija, farmacija, kovinarstvo, elektroindustrija, mehatronika, informacijske tehnologije, turizem, gostinstvo … Vendar je pred mladimi, ki se vpisujejo v nove šole, še toliko let izobraževanja, da se bo trg dela najbrž v tem času spremenil. Čez štiri, pet let bo položaj zagotovo drugačen. Karierni svetovalci poskušamo mladostnike spodbuditi, da se že zgodaj v srednjih šolah in tudi pozneje na fakultetah povežejo s potencialnimi delodajalci, predvsem tam, kjer delajo prakso ali gredo na počitniško delo. Z zgodnjimi navezami stikov s potencialnimi delodajalci bo lažje poznejše iskanje zaposlitve," opozarja.

Na zavodu za zaposlovanje trenutno ugotavljajo, da se z največjimi težavami pri zaposlovanju ukvarjajo iskalci obveznega pripravništva v zdravstvu in šolstvu, saj gre večinoma za javni sektor in je razpisanih le določeno število pripravništev. Svojevrstne težave imajo tudi arhitekti, oblikovalci, novinarji ali prevajalci, saj gre pri teh poklicih v glavnem za pogodbeno delo ali pa delodajalec zahteva, da odprejo svoje s.p.-je.

Težave, ki jih imajo z zaposlitvijo tudi najbolj izobraženi, pa, kot kaže, že vplivajo na odločitve osnovnošolcev, kje in kako nadaljevati šolanje. Igličar Čeponova pravi, da se jih je, glede na zbrane namere devetošolcev, na katere šole se želijo letos vpisati, kar 70 odstotkov izreklo, da želijo nadaljevati šolanje na tri- ali štiriletnih poklicnih šolah, kar je po njenih besedah spodbuden podatek. O gimnaziji pa razmišlja le 30 odstotkov. "Zelo pozitivno je, da mladi vidijo možnosti tudi v konkretnih poklicih in da spoznavajo, da lahko tudi po tri- ali štiriletni šoli nadaljuješ izobraževanje in po malce daljši poti končaš študij in prideš do zaželenega poklica," še poudarja.

Pomembna je možnost zaposlitve
Napotke prihodnjim dijakom in študentom sta namenili tudi osrednja dijaška (DOS) in študentska organizacija (ŠOS). "Dijake pozivamo naj v največji mogoči meri izkoristijo informativne dneve. Pri izbiri študija naj bodo pozorni tudi na poznejše možnosti zaposlitve. To seveda velja tudi za osnovnošolce, ki se bodo prav tako te dni odločali za vpis v gimnazije in srednje šole," poudarja predsednik DOS-a Matija Krope Lenarčič.

Predsednik ŠOS-a Žiga Schmidt pa novi generaciji študentov svetuje: "Bodoči študenti naj se povežejo s starejšimi kolegi na želenih fakultetah, predstavniki različnih študentskih društev in študentske organizacije … ter tako pridobijo še nekoliko bolj 'študentski' vpogled v dogajanje na posameznem študiju. Prav tako naj se dobro pozanimajo o pravicah, ki jih pridobijo kot študenti, za kar smo jim na voljo na študentski organizaciji. Študentska leta so še vedno najlepša, prav študentski predstavniki pa kolegom radi pomagamo premostiti morebitne ovire, na katere naletijo med študijem."

Sicer pa na ŠOS-u dijakom tudi predlagajo, naj dobro preverijo vse predstavljene informacije, saj se dejansko stanje pogosto razlikuje od predstavitev in oglasnih sporočil pred informativnimi dnevi ter vpisnimi roki. "Poleg lastnega interesa za vpis oz. študij na posameznem področju mora ključno vlogo igrati kakovost zavoda oz. želenega programa. Glede na pretekle izkušnje pa ni odveč niti podatek o tem, do kdaj ima zavod oz. program veljavno akreditacijo," še poudarjajo na ŠOS-u.