Projekt je odgovor na potrebe gospodarstva, ker je pomanjkanje inženirskega kadra opazno tako v Sloveniji kot v Evropi, pojasnjuje. V okviru projekta pobudniki in sodelujoča podjetja obiskujejo gimnazijce in pri njih skušajo vzbuditi zanimanje za nadaljevanje izobraževanja na področju tehnike in naravoslovja, pred nekaj tedni pa je pobudnikom projekta Inženirji bomo! in sodelujočim gimnazijam častno pokroviteljstvo podelil tudi predsednik republike Borut Pahor.

V nagovoru ob podelitvi častnega pokroviteljstva je poudaril, da se nadarjenih mladih k študiju tehnike in naravoslovja ne sme pritegniti s poudarjanjem tega, da je trg dela odprt za takšne poklice, temveč z navdihom in spodbudo. "Dejstvo je, da imajo mladi premalo informacij o možnostih in perspektivi inženirskih poklicev, podjetja pa težko dobijo ustrezne kadre," pa je prepričan profesor Bešter.

Opozarja tudi, da so napačne odločitve v Sloveniji v zadnjih 20 letih, vzpostavile družbeno klimo, da razvoj in inženirski poklici niso potrebni, saj se bomo ukvarjali le še s financami in trgovino.

Krajši pogovor s profesorjem Janezom Beštrom si lahko preberete spodaj!

Veljate za idejnega očeta pobude Inženirji bomo! Nam lahko opišete, kako in zakaj ste se domislili tega projekta?
Kot profesor imam veliko kontaktov tako s študenti kot s podjetji v Sloveniji in tujini. Hitro lahko ugotovim, kako so se za inženirsko kariero odločili študentje in kakšne kadre – talente iščejo podjetja. Dejstvo je, da imajo mladi premalo informacij o možnostih in perspektivi inženirskih poklicev, podjetja pa težko dobijo ustrezne kadre.

Kako ste projekt od osnovne ideje pripeljali do izvedbe? Ste potrebovali veliko časa, da prepričate partnerje oz. podpornike, naj se mu pridružijo?
Za izvedbo projekta vedno potrebujemo ekipo – tim, ki ga tema zanima in ima ustrezno znanje. V našem primeru smo združili sile mag. Anton Petrič iz podjetja Cisco in mag. Edita Krajnović iz podjetja Mediade. Lahko rečemo, da smo »motor« projekta Inženir/inženirka bom! Skupaj smo, glede na izkušnje in bogate kontakte po podjetjih in med mladimi, pričeli z dogodki po gimnazijah s ciljem, da spodbudimo inovativnost in ustvarjalnost med dijaki ter jim posredujemo čim več informacij o tem, kako razmisliti o izbiri karierne poti.

Ker partnerji iz industrije zelo dobro poznajo vse možnosti razvoja kariere na inženirskih področjih, so se zelo hitro odločili in podprli projekt. Tako je na 17 dogodkih sodelovalo preko 80 gostov, predvsem uspešnih inženirk in inženirjev, ki so z mladimi delili svoje študijske, delovne in zasebne izkušnje …

Središče vašega delovanja so vodilne slovenske gimnazije, na katerih poskušate mlade navdušiti za inovativnost ter jim predstaviti karierne priložnosti na področju tehničnih in naravoslovnih poklicev. Zakaj se vam zdijo za vaše aktivnosti primernejše gimnazije, ne pa poklicne srednje šole s tehničnega oziroma naravoslovnega področja?
Gimnazijci se manj odločajo za naravoslovje in tehniko, še posebej pa se za ta področja oz. inženirske poklice odloča premalo deklet. Tu Slovenija močno zaostaja. Zato je logično, da čim več informacij o študijskih in kariernih priložnostih posredujemo na gimnazijah. Dijaki na srednjih šolah s tehničnega oziroma naravoslovnega področja so že bolj usmerjeni in potrebujejo manj dodatnih informacij. Res pa je, da bi oboji potrebovali še več motivacije za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, vsega tega v šolskem sistemu in med mladimi nasploh manjka.

Kaj konkretno upate, da boste s tem projektom dosegli?
Prepričani smo in kažejo se prvi rezultati, da bo vse več mladih sistematično razmišljalo o svojih talentih, poklicnih željah ter bodoči karieri. Ko zbudimo ustvarjalnost in samomotiviranost, so že osnovnošolci in srednješolci sposobni dosegati izjemne projektne rezultate.

Za zdaj so to bolj izjemni posamezniki, ko pa bo ustvarjalnost postala del šolskega sistema in bo prerasla v gibanje, se bo to odrazilo tudi v večji gospodarski uspešnosti Slovenije.

Častni pokrovitelj projekta je postal tudi predsednik republike Borut Pahor. Kolikšno težo pripisujete temu?
Častno pokroviteljstvo je vsekakor pomembno, saj kaže na to, da teme o inovativnosti, razvoju, talentih, kot podlagi za uspešno delo podjetij in države počasi prihajajo na površje. Poleg tega nam predsednikovo častno pokroviteljstvo daje nove spodbude za nadaljevanje projekta.

V primerjavi z državami, vključenimi v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je Slovenija s slabimi 1.300 diplomanti s področja naravoslovja, matematike in tehnike na 100.000 zaposlenih študentov pod povprečjem OECD-ja. Čemu pripisujete to zaostajanje? So krive razmere na trgu dela ali premajhno zanimanje slovenskih študentov za te smeri študija?
Zaostajanje je posledica napačnih odločitev v Sloveniji v zadnjih 20 letih, ki so vzpostavile družbeno klimo, da razvoj in inženirski poklici niso potrebni, saj se bomo ukvarjali le še s financami in trgovino. Poleg tega pa še danes od odgovornih slišimo, da so najpomembnejše železnice in transport, in to v času informacijske družbe, ki prehaja v družbo znanja in inovativnosti – kot da smo v 19. stoletju?! V vseh državah, ki teh napak niso naredile, so mnogo manj občutili gospodarsko krizo in tudi blaginja ljudi je boljša.

Nekateri kritiki trdijo, da se država morda kljub vsemu zadnje čase vseeno preveč oz. "na silo" usmerja v promocijo naravoslovja. Kako jim odgovarjate vi?
Kakšne večje promocije naravoslovja in tehnike ni opaziti, so se pa končno pričeli pojavljati podatki o nesorazmerjih med ponudbo in povpraševanjem oz. med razkorakom o tem, kaj se študira, in tem, kaj bi podjetja zaposlovala. Zelo zgovoren je tudi podatek, da v EU-ju v naslednjih petih letih primanjkuje 900.000 strokovnjakov (inženirk in inženirjev) za informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT).

Kar je pa še pomembnejše: šolski sistem je še vedno iz časov "industrijske revolucije", ne upošteva sprememb v svetu, novih tehnologij in poslovnih modelov … Danes bi morali učence, dijake in študente manj obremenjevati s faktografskimi podatki, ampak jih oborožiti z znanji in veščinami za prihodnost (ustvarjalnost, inovativnost, podjetnost, timsko delo, samomotiviranost, …).

"Družboslovje je za vsakogar, za naravoslovje pa potrebuješ talent," je včasih slišati. Kako bi se do te oznake opredelili vi?
To je popolnoma napačna trditev! Po moje za profesionalno opravljanje katerega koli poklica, ki daje tudi zadovoljstvo nad rezultati, potrebujemo talent in strast poleg znanja in vztrajnosti.

Projekt Inženir/inženirka bom! prvenstveno spodbuja mlade, da se na podlagi čim več korektnih podatkov odločijo za tak poklic, ki je ustrezen njihovim talentom in motivaciji ter ga bodo opravljali z zadovoljstvom. Poleg tega pa jih opozorimo, da bo poklicna pot polna sprememb ter stalnega učenja in odkrivanja novega, saj živimo v zelo dinamičnem svetu.