S tekmovanjem v nalogah, ki se osredinjajo na manj znane in eksotične jezike, ki jih dejansko tekmovalci ne razumejo, se je prvič seznanila prek državnega tekmovanja v logiki, ki se ga je redno udeleževala že kot osnovnošolka.

Letošnje tekmovanje v Pekingu, Lara Jerman se je tja odpravila pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, je bilo zanjo tretje in v skladu z rekom V tretje gre rado je zablestela. Med 152 tekmovalci iz 28 držav je osvojila izvrstno 14. mesto in prišla domov s srebrno medaljo. Kot je dejala, je takoj vedela, da ji je šlo bolje kot prejšnja leta. "Upala sem, da bo dovolj za medaljo, nikakor pa nisem pričakovala, da bo ta srebrna." Njeno veselje je bilo izjemno, prav tako so bili navdušeni sorodniki in prijatelji.

Lingvistična olimpijada je ena izmed dvanajstih mednarodnih znanstvenih olimpijad, ki vsako leto potekajo za srednješolce. "Je pravzaprav edina med njimi, ki od tekmovalcev ne zahteva znanja, temveč le sposobnost logičnega razmišljanja, induktivnega in deduktivnega sklepanja na podlagi podanega," odgovarja na vprašanje, za kakšno tekmovanje sploh gre. Kot pojasnjuje, se naloge osredotočajo na manj znane in eksotične jezike, ki jih tekmovalci ne razumejo, s pomočjo že prevedenih primerov pa lahko izpeljejo določena pravila in razmerja, ki veljajo v tem jeziku in pridobijo dovolj informacij za prevod nadaljnjih nekaj primerov.

Iz armenščine v slovenščino?
Tekmovalci na tekmovanju rešujejo naloge iz po navadi edinstvene ali izginjajoče značilnosti nekega jezika. "Lahko gre za neki slovnični element, za kakšen koncept, ki ga dojemajo drugače, za posebno pisavo ali številski sistem … V vsakem primeru je pri reševanju zelo pomembno tudi razmišljanje zunaj okvirjev lastnega jezika," pravi. Letos so tekmovali v jezikih babena, kiowa, engenni, v tangutščini in severozahodni gbajščini, ne ekipnem tekmovanju pa so pomešanim členom deklaracije človekovih pravic v armenščini iskali ustrezne slovenske prevode.

Z lingvistično olimpijado se je Lara prvič seznanila prek državnega tekmovanja iz logike, ki se ga je redno udeleževala že v osnovni šoli. "Med najboljšimi reševalci lingvistične naloge sem bila že v 1. letniku vabljena na ožji izbor za slovensko ekipo. Takrat se sicer v ekipo nisem uvrstila, me je pa področje pritegnilo, tako da sem se letos tekmovanja udeležila že tretjič," razloži svoje navdušenje nad zelo specifičnim tekmovanjem.

Slovenska ekipa, ki so jo poleg nje sestavljali še Teja Močnik (Škofijska klasična gimnazija), Vivian Mohr (II. gimnazija Maribor) in Uroš Prešern (Gimnazija Novo mesto), se je pred samim izborom udeležila nekaj predavanj, pozneje pa je priprava potekala predvsem individualno. "Ker pa na olimpijadi poteka tudi ekipno tekmovanje, smo se enkrat srečali, da smo preizkusili svojo timsko dinamiko."

Na vprašanje, kako je bila zadovoljna s samim reševanjem, Lara odgovarja, da si je želela, da bi imela malo več časa za to, vseskozi pa je imela dober občutek. "Vedela sem, da mi je šlo bolje kot prejšnja leta, in upala sem, da bo dovolj za medaljo, nikakor pa nisem pričakovala, da bo ta srebrna."

Tekmovalci so udeležbo na olimpijadi izkoristili tudi za ogled Pekinga. Kot pravi Lara, je mesto precej drugačno od evropskh. "Imeli smo nekaj organiziranih ogledov – povzpeli smo se na Kitajski zid, ogledali smo si dve igri v tradicionalnem kitajskem gledališču, obiskali pa smo tudi ugledno čajnico, kjer so nam številni nastopajoči predstavili raznovrstne drobce kitajske kulture. Z drugimi člani ekipe smo se tudi sami podali naokrog in si ogledali še Prepovedano mesto." Peking sam je popolnoma drugačno mesto, kot jih poznamo v Evropi. Kot dodaja, jo je po eni strani njihova kultura navdušila, pa vendar se ji je zdelo mesto zelo natrpano, težko bi živela v njem.

Veseli se začetka študija biokemije
Po izvrstnem dosežku so bile pred njo trimesečne počitnice, zdaj pa se zelo veseli, da jih bo konec in bo začela študirati biokemijo. Kot pravi, je bila po eni strani odločitev za študij lahka, po drugi pa težka. "Težko mi je bilo predvsem se sprijazniti s tem, da se z izbiro ene smeri odpovem vsem preostalim. Po drugi strani pa me že od nekdaj vleče k naravoslovju."

Ob tem dodaja, da upa, da bo po koncu študija našla delo, ki ji bo v veselje in izziv, za zdaj pa se dolgoročno bolj vidi v raziskovalnih vodah. "Bomo pa videli, kaj bo prinesel čas."

V svojem času se ukvarja z različnimi dejavnostmi: že deset let je aktivna tabornica, v zadnjih letih vse bolj v organizacijskih vrstah znotraj tabornikov. "Kolikor mi čas dopušča, se ukvarjam še z orientacijskim tekom, zelo rada tudi berem in počnem popolnoma običajne najstniške stvari." (smeh)