Konec septembra je na slavnostni podelitvi v Trstu za svojo inovacijo - pasivni preklopni ventil, ki se namesti k sistemu za prhanje in omogoča varčevanje z vodo - prejel prvo nagrado natečaja Tessi 2013/2014, povabili so ga tudi na eno najuglednejših okoljskih tekmovanj Energy Globe Award ter na Slovenski forum inovacij, ki bo novembra.

Projekt Tessi (Teaching Sustainability across Slovenia and Italy) je poučevanje trajnosti na srednjih šolah v Sloveniji in Italiji - gre za širjenje ideje trajnostnega razvoja med mladimi, predvsem na področju ravnanja z odpadki ter smotrne rabe energije in vode.

Najbolj zanimiv del projekta je prav vsakoletni natečaj, v okviru katerega se nagrajujejo dobre zamisli, dobre prakse in dobri načrti za izboljšave na področju ravnanja z energijo, vodo in odpadki, letos pa je prvo nagrado dobil dijak slovenske srednje šole, gimnazije Vič.

Kako se je zgodba vašega izuma sploh začela?
Ob vsakokratnem prhanju me je zmotilo dejstvo, da moram čakati na vodo izbrane temperature. Kaj to pomeni? Preden stopim pod prho, odprem pipo in nekaj časa čakam, da priteče topla voda. Začel sem razmišljati, kaj bi lahko storil s to izgubljeno hladno vodo, ki steče v odtok. Prišel sem na idejo, da bi lahko vodo ločili glede na njeno temperaturo - tisto, ki bi sprva pritekla iz pipe in še ne bi bila primerna za prhanje, bi lahko shranili v zbiralnik vode, od tam naprej pa bi jo lahko distribuirali do splakovalnega wc-kotlička, pralnega ali pomivalnega stroja, zalivalnega sistema ... Ko pa bi voda dosegla primerno temperaturo za prhanje - recimo 35 stopinj Celzija -, pa bi ventil preklopil in vodo preusmeril v prho.

Kako ste idejo nato spremenili v dejanski izum?
Izdelal sem pasivni preklopni ventil. Pasivni pomeni, da ne potrebuje električne energije - črpa le temperaturo iz samega medija, torej iz vode. Ventil je sestavljen iz dotoka vode in dveh iztokov - iztoka do prhe in iztoka do zbiralnika. V notranjosti ventila pa je aktuator, to je kot srce pri človeku - nujen je za delovanje. Aktuator izkorišča fazni prehod med agregatnim stanjem - ko je voda mrzla, bo snov v trdnem agregatnem stanju, ko se voda segreje, snov spremeni agregatno stanje, s čimer se ji poveča volumen, s tem pa posledično dobimo mehanski premik, ki je nujen za preklopno funkcijo. Slabost tega prototipa je sicer to, da sta v določeni fazi odprta oba iztoka, zato so izgube še vedno prisotne, sicer ne velike, govorim o okoli pol litra - ampak izdelujem že nov prototip, nov ventil, pri katerem sem to pomanjkljivost že odpravil.

O kateri snovi pa govoriva?
To je skrivnost, je del patenta. Ni pa nobena vesoljska znanost, je le kombinacija že obstoječih snovi na pravi način.

Koliko vode pa bi z uporabo tega izuma po vaših ocenah lahko prihranili?
V domačem okolju sem z merjenjem ugotovil, da lahko z enim samim prhanjem izgubimo tudi do 13 litrov, kar predstavlja 25 odstotkov dnevne porabe vode za higienske namene. Na letni ravni lahko tako štiričlanska družina, kot smo na primer mi doma, zavrže več kot 18 kubičnih metrov pitne vode. Za hipotetični izračun sem vzel tričlansko družino in 13 litrov izgube na eno prhanje ter pomnožil s 700.000 gospodinjstvi. Ugotovil sem, da se letno zavrže 11 milijonov kubičnih metrov te vode, kar predstavlja 38 odstotkov letne porabe vode v gospodinjstvu v Sloveniji, kar je zelo velik odstotek in ogromna količina te vode. V ta izračun pa niso všteti hoteli, študentski in dijaški domovi, domovi starejših občanov ... Številka se tako le še veča, kaj šele, če razširimo še na druge evropske države - govorimo o milijonih, milijardah izgubljenih kubičnih metrov te vode. Če pa razširimo še na svetovno raven, si številke sploh predstavljati ne moremo.

Koliko pa bi povprečno slovensko gospodinjstvo stala investicija v nakup in namestitev tega izuma?
Pripravil sem enostaven izračun, kar pomeni, da izdelek kupimo in ga sami inštaliramo - to bi nas stalo 103 evre. Potrebovali bi 10 m upogljive vodovodne cevi, za kar bi odšteli približno osem evrov, zalogovnik vode bi stal okoli 50 evrov, preklopni ventil z aktuatorjem pa 45 evrov. Naša družina bi na primer to investicijo odplačala v dveh letih. Če to primerjamo s časom odplačevanja za sisteme s sončnimi celicami, je to zelo hitro.

Pa je sistem primeren za vsako kopalnico?
Problem v sodobnih kopalnicah je prostor, saj morate namestiti zbiralnik vode s prostornino med 50 in 100 litrov. V prihodnosti sicer želim doseči, da bi bila to že kar kopalniška armatura, pipa - ki si jo neposredno naravnaš na temperaturo za tuširanje, ki ti ustreza. Opozoriti je treba, da bo šlo za poseg v sistem inštalacij in ko bo ta inovacija pripravljena za trženje, to razložiti projektantom, saj bodo morali predvideti tudi zbiralnik vode. A to ni nič nemogočega, saj že 20 let v Tokiu velja gradbeni standard, da zberejo deževnico in nato vodo iz pralnega stroja porabijo za izpiranje straniščne školjke.

Sicer pa ste dijak tretjega letnika splošne gimnazije. Vam je kdaj žal, da niste izbrali kakšne bolj tehnične smeri?
Takrat še nisem bil v teh vodah podjetništva ali tehnične stroke, pri 13 letih sem se ukvarjal bolj z modelarstvom in hokejem, v 1. letniku pa sem se poškodoval in hokeja nisem mogel več igrati, zato sem se bolj usmeril v podjetništvo. Vključil sem se v Podjetniški inkubator, se tam naučil nekaj osnov, tudi bral sem na spletu, se udeležil kakšne konference. Potem sem pa decembra lani prišel na idejo tega prototipa in ga začel razvijati.

Ste se v Podjetniški inkubator pri tako rosnih letih vključili povsem sami, na lastno pest?
Vedno me je zanimalo, kako spraviti neko idejo do produkta in do tržnega uspeha. Ves čas sem bral o inovatorjih, kako so prišli do nečesa, in to me je najbolj vleklo naprej, da bi tudi jaz ustvaril nekaj takega, da bi lahko rekel, da sem to naredil jaz.

Se zaradi vsega tega kdaj počutite, kot da med svojimi vrstniki izstopate?
Ne morem ravno reči, da izstopam - še naprej izdelujem šolo tako kot ostali moji vrstniki, le da se v prostem času bolj posvečam svojim idejam in projektom, berem o podjetništvu, gledam konference preko spletnih strani. Rad bi se čim več naučil o podjetništvu, patentiranju, tržnem uspehu nekega produkta - to me najbolj žene naprej, da bi znal to v svojem življenju čim bolje opravljati.

Pa imate že začrtano tudi svojo študijsko pot?
Po končani gimnaziji se bom definitivno vpisal na neko tehnično fakulteto, po diplomi pa želim narediti še magisterij na ekonomski fakulteti, da tam dobim še dodatna znanja.

Ali razmišljate o študiju v Sloveniji ali tujini?
Če bo mogoče, bom šel študirat v tujino, če pa ne, bom ostal tukaj - tudi v Sloveniji imamo namreč dobre fakultete.

Ampak na prvo mesto ste postavili izbiro študija v tujini, zakaj?
V tujini dajo večji poudarek na realne projekte, pri nas pa večinoma govorijo o teoriji. Ampak, kot sem že dejal, imamo tudi pri nas dobre fakultete in veliko strokovnjakov, ki so se šolali tukaj, tako da se bom morda vseeno odločil za študij v Sloveniji.

Kje pa vidite svoje delovno mesto po končani študijski poti?
Rad bi imel svoj raziskovalni laboratorij, za katerega upam, da bo znan po vsem svetu.

V Sloveniji?
V Sloveniji.

Kje pa z vidika tako dijaka kot uspešnega inovatorja vidite največji problem v naši državi?
Kot največji problem vidim to, da ljudje bežijo iz Slovenije. To pa zato, ker smo premalo odprti za gospodarstvo in tuje investitorje. Upam, da se bo do takrat, ko bom imel jaz svoje podjetje ali pa bil zaposlen v nekem drugem podjetju, to stanje že spremenilo. Slovenija je država, ki je zanimiva tako turistično kot podjetniško, imamo strokovnjake, kot je npr. Pipistrel. Imeli smo veliko dobrih podjetij, ki so šla žal v stečaj, to pa samo zato, ker imamo ljudi, ki žal kradejo - če se lahko tako izrazim - in ne prispevajo k dobremu v družbi, ampak k dobremu le za svoj žep. Potrebujemo ljudi, ki bi vodili podjetja in jih želeli spraviti na svetovno raven, ne pa gledali samo nase.

Glede na vse stvari, ki ste jih našteli, da jih počnete v svojem prostem času, koliko pa vam tega sploh ostane za biti preprosto le najstnik?
Še vseeno grem lahko brez problema ven s prijatelji, se dobim z dekletom, naredim domače naloge, grem v kino. Čeprav delam na tem projektu in berem o podjetništvu, mi ostane dovolj časa za biti najstnik.

Kakšni pa so po vašem mnenju pogoji za uspešno Slovenijo?
Da se odpremo, da privabimo čim več tujih investitorjev ter da produkte, ki jih imamo že zdaj, in tiste, ki bodo v Sloveniji nastali v prihodnje, razširimo po vsem svetu. Moramo se čim bolj razširiti, ne pa zapirati.