Boris se je odločil, da bo svoj projekt, kot to danes stori veliko majhnih podjetij na začetku poslovne poti, najprej preizkusil prek Kickstarterja. Ta in njej podobne platforme za množično financiranje v zadnjem času podjetnikom vse bolj predstavljajo odskočno desko za preizkus globine trga za njihov izdelek in izmero neposrednega odziva uporabnikov. Veliko jih pogori, dosti jih tudi uspe. In Swich je bil eden izmed tistih, ki mu je kupce uspelo prepričati. Kako bo šel naprej, pa je za MMC povedal njegov stvaritelj Boris Lutman. Vabljeni k branju.
Cilj 25.000 dolarjev, kolikor so v oblikovalskem studiu v osnovi kanili zbrati, so dosegli v pičlem tednu, pove Lutman. Ob koncu kampanje pa je Swich uspel nabrati že za dobrih 45.000 dolarjev naročil. "Dobili smo zelo pozitivne odzive, ampak najbolj mi je bil všeč odziv v enem izmed člankov, kjer so zapisali, da gre za polnilec, za katerega si lahko ponosen, da ga imaš na svoji pisalni mizi. In prav to smo pravzaprav želeli povedati," pojasni.
Idejo za Swich je dobil pred dobrim letom in pol, ko je iskal trg za produktno oblikovanje. Sama tehnologija brezžičnega polnjenja v njegovem izdelku sicer ni nič novega, priznava Lutman, saj obstaja že od leta 2009. A so mu po njegovih besedah dodali funkcionalnost, ki je drugi podobni izdelki nimajo.
Težave z dobavitelji
Swich je namreč brezžični polnilec, ki ga odlikujeta dobro industrijsko oblikovanje in izbrani materiali. Podstavek je iz keramike, ki je neprecizen material, zato so za njegovega izdelovalca potrebovali kar nekaj časa, saj zahteva določeno mero natančnosti pri obdelavi, našli pa so ga v sosednji Italiji. Za začetek je na voljo le v črni in beli barvi, a to se bo kmalu spremenilo.
Nosilec je bodisi iz povoskanega ameriškega oreha bodisi iz javorja, pri čemer so se, pojasnjuje Lutman, morali precej potruditi, da so v Sloveniji našli primernega obrtnika, ki bi imel ustrezno opremo za njegovo izdelavo. Našli so ga v Ajdovščini. Tudi elektronika prihaja izpod slovenskih rok, natančneje iz Maribora.
A čeprav jih to malce več stane, so se raje odločili za slovenskega izdelovalca kot azijskega. "Komunikacija ni težava, ni carin in vedno lahko skočiš do dobavitelja ter preveriš zadeve," našteva razloge za odločitev. Sam polnilec ima drobne seske, ki prisesajo nase napravo, tako da se jo lahko uporablja tudi med polnjenjem, kar omogoča 45-stopinjski naklon polnilca, ki ga je mogoče obrniti tudi za 180°.
Čeprav se izdelek zdi enostaven, pa so po Lutmanovih besedah imeli največ dela prav z dobavitelji, o katerih so razmišljali že v prvi fazi. Ob tem dodaja, da so dobavitelji ključni, pri čemer meni, da morajo imeti tudi neko vizijo in potrpljenje, da se razvijajo skupaj s svojo stranko.
Naročila kapljajo in z njimi tudi denar
Z naročili so za zdaj zadovoljni, pravi Lutman, saj se poleg naročnikov na Kickstarterju za Swich začenjajo zanimati tudi posamezni hoteli iz ZDA in Velike Britanije, zanimanje je tudi za poslovna darila. "Zdaj imamo naročila za približno od 280 do 300 kosov, na začetku pa smo računali na 500 kosov," pojasnjuje, s čimer so se zelo približali zastavljenemu cilju. Kar je za majhno slovensko podjetje dobro, saj kljub temu, da so za več kot dvakrat presegli zadani cilj pri množičnem financiranju, to ne bo bistveno vplivalo na denarno stanje podjetja.
Čeprav nekaj denarja od Kickstarterja vseeno bodo dobili, pa Lutman ob tem opozarja, da si platforma vzame svoj delež, ki znaša okoli pet odstotkov. Svoje si vzamejo še distributerji, kot je npr. Amazon, ki prav tako pobere od tri do pet odstotkov. Svoje pa terja tudi valutna pretvorba iz dolarjev v evre. A po drugi strani, izpostavlja Lutman, jim je Kickstarter precej pomagal pri dostopu do distribucijske mreže. Vseeno: "Ko narediš črto, je Kickstarter bolj za promocijo in da si zagotoviš naročila."
Na vprašanje, ali jih ni nič prestrašilo dejstvo, da več kot 50 odstotkov projektov na Kickstarterju ne uspe, v smehu odvrne, da so to raje spregledali. Za naprej pa najprej načrtujejo izpeljavo proizvodnje obstoječih naročil in vzpostavitev distribucijske mreže. Prav tako načrtujejo vpeljavo novih materialov (razmišljajo npr., da bi povečali ekskluzivnost z vpeljavo muranskega stekla), barv in prototipov elektronike za svoje polnilce, ki jih želijo dopolniti še z drugimi izdelki, tako da bi Swich postal svoj ekosistem.
Banke iz ene skrajnosti v drugo
Za konec pa sva se dotaknila še poslovnega okolja v Sloveniji. Presenetljivo je bil prvi odgovor, da je okolje zelo pozitivno. "Še posebej, ker poznam situacijo v Italiji in je kot noč in dan," pravi. Zelo pozitivno ocenjuje vse delavnice in podporo, ki je na voljo mladim podjetnikom, vključno z nagradami tehnoloških parkov. "Šepa pa pri denarju," pravi.
Ob tem navede kar svoj primer, ko se je poskušal prijaviti na več razpisov iz garancijskih shem, a mu banke niso želele posoditi denarja, saj ima negativno bilanco, ker je preteklo leto veliko vlagal v oblikovanje.
"Nič ne pomaga, da še nikoli nisem zamudil nobenega plačila, da vse fakture plačam predčasno. Banke vidijo samo številke in ti rečejo: 'S tako bilanco ne boste dobili ničesar.' In ko jih vprašam, čemu potem služijo te garancijske sheme, mi odvrnejo, da zato, da se še dodatno zaščitijo banke. Vedno mi tudi nekaj manjka: ali sem prestar, ali sem premlad, ali imam premalo zaposlenih … To me zelo moti," razlaga svoje težave, ki so ta trenutek verjetno skupne številnim drugim na podjetniški poti.
Premalo podpore majhnim
Zato, čeprav ni preveč naklonjen prevelikemu državnemu intervencionizmu, meni, da bi morala malemu gospodarstvu s kakšno vrsto subvencij oz. pomoči pomagati tudi država, banke pa bi morale spremeniti svojo filozofijo in del svojega poslovanja nameniti bolj tveganim naložbam.
Tudi davki se mu zdijo visoki, a v primerjavi z Italijo se mu ne zdijo tako hudi: "Tudi okolje je tu bolj pozitivno, tam se je gospodarstvo ustavilo. V Italiji je prav tako veliko skritih davkov, ki se v primerjavah davčnih obremenitev ne upoštevajo. Npr. davek na senco ali pa na vhodna vrata na cesto," našteva. Slovenija torej nikakor ni unikum v birokratskih bizarnostih.
"Slovenci smo neverjetni, smo narod inovatorjev in slovensko gospodarstvo bi moralo biti zgrajeno prav na teh majhnih podjetjih. Banke bi morale sprejeti malce več tveganja in tudi okolje bi moralo biti temu modelu bolj naklonjeno," sklene.
V Sloveniji imamo zelo zelo veliko potenciala. Že v moji generaciji se mi zdi, da je dovolj ljudi, da bi Slovenijo zagnali in postavili na noge, da bi spet delovala oziroma bila še boljša, kot je bila pred krizo. Edina stvar, ki nam manjka, je volja, da bi nekdo, ki ima moč, pomagal mladim talentom. Imamo zelo toga pravila in birokratska določila, ki marsikoga preženejo, da bi se sploh lotil kakšne stvari.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje