Jana ni vzgojiteljica, ampak diplomirana ekonomistka, ki se je tako kot številne mamice po koncu porodniškega dopusta znašla pred vprašanjem: "Kje bo moj otrok v varstvu?" Poglobila se je v zakone, predpise in dokumente, saj je ves čas čutila, da bi lahko tudi sama odprla vrtec, a po vseh prebranih papirjih sprva obupala, saj so bile zahteve zelo stroge. Nato je odkrila možnost organiziranega varstva v okviru organizacijske oblike zavoda, zato je leta 2011 registrirala zavod za kreativno varstvo Pri Dobri teti, po številnih neprespanih nočeh, sestankih in pregledovanju prostorov pa je nato le našla tudi pot do zasebnega vrtca. Oktobra leta 2012 je v Kranju zaživela enota Pri Dobri teti, nato pa so se ji pridružile še tri - Pri Dobri Evi, Pri Dobri Tinci in Pri Dobri Lučki.

Zgodbo o tem, kako je le s pomočjo družine in prijateljev postavila na noge zasebni vrtec ter kakšno varstvo in vzgojo želi dati otrokom, preberite v nadaljevanju.

Junija ste bili razglašeni za mlado podjetnico leta 2014. S čim menite, da ste prepričali Zavod Mladi podjetnik, da vam je podelil to priznanje?
To bi bilo bolj vprašanje za Zavod Mladi podjetnik. Prepričana sem, da so imeli zelo težko delo, saj smo imeli vsi finalisti zanimive zgodbe. Segment, kjer deluje naš vrtec, je zelo zasičen, in mogoče je bilo s tega vidika glede na druge finaliste malo težje zrežirati uspešno zgodbo, ki pa po nekaj letih že ima dobro finančno podlago in trdne temelje za skok naprej. Drugi finalisti bodo še prišli do te stopnje.

Ste poznali preostale nominirance in njihove podjetniške ideje? Če da, katera se je vam zdela najbolj domiselna?
Že prej sem poznala ponudbo vseh finalistov. Redno spremljam Malinčine recepte in novičke, Chipolo že nekaj časa imamo in z veseljem uporabljamo doma, na žalost še nisem okusila dobrot Hood burgerja, vsekakor pa sem že večkrat slišala same pohvale. Zelo me je navdušila zgodba Hood burgerja, saj mi je zelo všeč, da sta se stvari lotila lokalno in z lastnimi recepti.

Zgodba o vrtcu Dobra teta je danes zgodba o uspehu - iz ene enote in šestih otrok ste se razširili na štiri enote s 110 otroki in 23 zaposlenimi. Katere so bile največje ovire, s katerimi ste se srečevali pri svoji podjetniški poti in delovanju?
Vsekakor so bili največja ovira dolgotrajni postopki in veliki finančni zalogaji, ki so bili potrebni zaradi adaptacij prostorov in nakupa opreme.

Vam je kakor koli - s finančnimi sredstvi, prostori, nasveti - pomagala občina Kranj, v kateri deluje vrtec? Kaj pa država, ste od nje dobili kakšno subvencijo, posojilo ali kaj drugega?
Do zdaj še nismo prejeli nobenih finančnih sredstev od občine ali države, ki bi nam pomagala do lažjega investiranja. Mestna občina Kranj na žalost za to nima namenjenih sredstev ali prostora. Nam pa vedno na uradu za družbene dejavnosti pomagajo z nasveti, če se obrnemo po pomoč. V času zaposlovanja smo prek zavoda za zaposlovanje izkoristili nekaj subvencij za zaposlovanje, ko so bili aktivni določeni razpisi.

Kako sicer sami kot podjetnica in delodajalka doživljate politiko države do zagonskih podjetij? Katere zakone in predpise bi bilo treba po vašem mnenju spremeniti, da bi vam olajšali poslovanje - tako tiste splošne kot specifične, ki urejajo delovanje zasebnega varstva oziroma zasebnega vrtca?
Na žalost naša država po mojem mnenju nima dovolj posluha za mlada podjetja, največji problem je absolutno prevelika obremenjenost izdatkov za osebno nagrajevanje (plače). Vsekakor bi moral za nova delovna mesta in predvsem za mlada podjetja obstajati nek določen rok nižje obdavčitve osebnega dohodka. Država bi morala omogočiti lažje zaposlovanje in tudi poenostaviti sistem odpuščanja, kot so predlagali v Slovenian Business Clubu. Pri samem delovanju vrtca bi mogoče omenila ločene pravilnike obračunavanja oskrbnin za otroke po občinah, kar se mi ne zdi pošteno do staršev, saj imamo pri nas veliko občin in standard občanov od ene občine do druge ni tako drugačen.

Pa še malo o vrtcu Dobra teta. Postavili ste ga dobesedno iz nič, ko ste se sami srečali s težavo, kam po izteku porodniškega dopusta dati v vrtec svojega otroka. Menda niste trkali na vrata bank, ampak ste izrabili "notranje vire", torej družino, tudi za finančno pomoč, poleg tega vam je mož postavil spletno stran in celo položil laminat ... Ste družino težko prepričali, da vloži čas in denar v vašo poslovno idejo?
Prvo enoto sva z možem naredila popolnoma iz lastnih sredstev, res pa je, da smo bili ves čas racionalni - vse, kar smo lahko sami naredili, tudi smo. Seveda brez pomoči družine in prijateljev ter delovnih akcij ne bi šlo. Iskreno povedano me je presenetilo, ko sem videla, kako so določeni družinski člani in prijatelji verjeli vame in v mojo idejo ter me podpirali na moji poti in pri novih podvigih.

Sami po izobrazbi niste pedagoginja ali vzgojiteljica, pač pa ekonomistka. Vam je pri zagonu podjetja kaj koristilo znanje, ki ste ga pridobili na fakulteti? Ali po vašem mnenju formalno izobraževanje v Sloveniji nudi dovolj praktičnega znanja?
Glede na to, da sem imela pred začetkom lastne poti že 13 let delovnih izkušenj, od tega večino let na vodstveno-organizacijskem položaju, mislim, da sem največ znanja dobila iz prakse. Menim, da bi bilo treba v formalno izobraževanje vključiti več praktičnega znanja in manj teorije. Vsekakor bi bilo potrebno, da na fakultetah učijo ljudje, ki so stvari, o katerih učijo, delali tudi v praksi in imajo svoje uspehe, na podlagi katerih lahko učijo tudi študente.

Zagotavljate, da v vašem vrtcu spodbujate individualni razvoj osebnosti in sposobnosti vsakega otroka. Kako konkretno to dosežete? Gre vendarle za zelo mlada, še neizoblikovana bitja ... Je mogoče že pri letu ali dveh opaziti kakšno posebno nadarjenost ali zanimanje pri otroku?
Gre predvsem za naš napreden odnos do otrok in staršev. Vsekakor že majhni otroci kažejo različna zanimanja, in naša dolžnost je, da jim pomagamo raziskovati in razvijati ta področja - pa tudi, da prisluhnemo staršem in jim tudi mi povemo marsikaj o njihovem otroku. Gre za vzajemno učenje in spremljanje napredka. Rada bi poudarila, da je tudi zelo pomembno, da otrok pri njihovem udejanjanju in ustvarjanju ne omejujemo. Na primer, če starši otroka, starega dve leti, učijo risati človeka, bo ta otrok vedno želel narisati tako, kot so rekli starši, in ne tako, kot on vidi. Zato je pomembno, da otrokom pomagamo razvijati možnost opazovanja in izražanja ter mu je ne omejevati. Poleg tega se trudimo izvabiti ta moment tudi iz otrok, ki so po naravi bolj zadržani, in jim omogočimo uspešno vklapljanje v skupine. Skozi nenehno igro stimuliramo otroška čutila in gibala ter celovito razvijamo njihove socialne, čustvene, gibalne in ustvarjalne sposobnosti v skladu z njihovimi zmožnostmi. Poleg izražanja sebe kot individualne osebnosti jih spodbujamo tudi k izražanju znotraj skupine in poskušamo v otroku vzbuditi različne čute ali jih usmerjati (čut za odgovornost, čut za naravo in varovanje okolja ...).

Posebnost vrtca je zagotovo to, da sta ves čas prisotni angleško govoreča učiteljica in strokovnjakinja s Fakultete za šport, ki pomaga pri pripravi gibalnih dejavnosti. Kako so starši sprejeli to novost, ali kateri morda ne želijo, da se otrok že pri tako zgodnji starosti navaja na tuji jezik?
Otroci do četrtega leta sprejemajo tuji jezik na enak način, kot se učijo sopomenk. Zato je zelo pomembno, da se otroci učijo tujega jezika skozi igro, skozi različne dejavnosti in tudi dnevno rutino. Glavni namen je spoznanje in sprejemanje tujega jezika. Vsekakor pa se otroci naučijo tudi veliko besed in pesmi ter skozi program Mali popotnik spoznavajo druge kulture in običaje, vse s pomočjo pripovedk. Do zdaj so vsi starši zelo pozitivno sprejeli naš način poučevanja angleškega jezika in za naslednje šolsko leto načrtujemo kar nekaj novosti. Otrokom pa se zdi povsem naraven način komuniciranja - seveda je pomembno, da je podan na tak način, kot ga vpeljujemo na primer pri nas.

Koliko je povpraševanja za varstvo otrok pri vas? Lahko sprejmete vse otroke, katerih starši izrazijo zanimanje? Kaj pa cena, kakšna je v primerjavi z varstvom v javnih vrtcih ali z drugimi zasebnimi vrtci oziroma varstvi?
Povpraševanje po varstvu v našem vrtcu presega število prostih mest, tako da na žalost ne moremo sprejeti vseh otrok. Cena v oddelkih s koncesijo je popolnoma enaka kot v javnem vrtcu v Kranju, v oddelkih z delnim sofinanciranjem pa je približno 30-70 evrov višja od javnega vrtca, saj občina v tem primeru sofinancira svoj delež samo 85-odstotno. Višina razlike je seveda odvisna od plačilnega razreda, v katerega spadajo starši.

Poznam kar nekaj žensk, ki razmišljajo o tem, da bi imele zasebno varstvo otrok oziroma zasebni vrtec, a pot do njega ni lahka. Zagotovo se po pomoč obračajo tudi k vam. Kaj jim svetujete oziroma bi s temi izkušnjami in znanjem, kot ga imate zdaj, sami kaj naredili drugače?
Vsem, ki resno razmišljajo o tem in se obrnejo name v želji po nasvetu, z veseljem pomagam, kolikor le morem. Vsekakor priporočam, da se za to odločijo osebe, ki to delo jemljejo kot poslanstvo in ne le kot izhod v sili. Vsekakor pa je za začetek podjetniške poti potrebna kombinacija različnih znanj, zato predlagam povezovanje, predvsem med zagonskimi podjetji.