Mednarodna konfederacija sindikatov 7. septembra zaznamuje mednarodni dan za dostojno delo. Letošnji tako poteka pod geslom Ustavimo korporativni pohlep. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pa ob dnevu dostojnega dela opozarjajo na vse slabši položaj prekarnih delavcev v Sloveniji, ki so po njihovem mnenju brez potrebne pravne zaščite in brez potrebnih informacij, kam se zateči po pomoč.

"Vse pogostejše javne razprave o omenjeni problematiki sicer postopoma pripomorejo k dvigovanju ozaveščenosti o sami problematiki, vendar dlje od besed ter obljub na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso prišli. Medtem se število ljudi, ki si bolniške odsotnosti ne morejo privoščiti, povečuje. Delovniki zaposlenih so naporni in dolgi, saj kar 28,1 odstotka zaposlenih (41 odstotkov med ženskami) dela več kot 70 ur na teden, povprečje EU 27 pa je 21,8 odstotka," opozarjajo.

Po poročanju STA-ja je bilo v drugem četrtletju po podatkih statističnega urada 924.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 762.000 zaposlenih, 119.000 samozaposlenih in 43.000 pomagajočih družinskih članov. Za polni delovni čas jih je bilo zaposlenih skoraj 91 odstotkov, s krajšim pa 9,1 odstotka. Prek študentskih servisov je delalo 31.000 prebivalcev Slovenije, prek agencij za zaposlovanje pa 11.000.

Med samozaposlenimi jih 89,1 odstotka dela polni delovni čas, preostala desetina pa manj. Državni statistiki pa so ocenili, da je med vsemi samozaposlenimi 6000 ekonomsko odvisnih, torej samostojnih podjetnikov, ki pretežno delajo le za eno stranko in v prostorih te stranke.

Na statističnem uradu sicer opozarjajo, da za zdaj prekarni delavci niso definirani. Med prekarne delavce pa se načeloma uvrščajo delavci, ki imajo nestalne oziroma negotove zaposlitve, predvsem agencijski delavci, tisti, ki delajo prek študentskega servisa ali avtorskih pogodb, pa tudi samozaposleni, ki imajo sicer status samozaposlene osebe, vendar je njihova organizacija dela podobna tisti, ki velja za zaposlene.

Zmanjševanje "dostojnega" dela
"S prekarizacijo je prišlo do zmanjšanja dostojnega dela, vse več ljudi se znajde v finančnih in socialnih stiskah, prav tako se ne morejo na nikogar obrniti," pravi predsednik gibanja za dostojno delo Marko Funkl. Državo pa pozivajo k zagotovitvi socialnih pravic, dostojnemu plačilu za vsakega državljana in pomoči delavcem, ki se jim kršijo pravice, tako s potrebnimi informacijami kot s primernim inšpekcijskim nadzorom.

Tako naj bi bila kmalu pripravljena zakonodaja, na podlagi katere bodo inšpektorji, ki bodo zaznali kršitve delodajalcev, lahko zahtevali zaposlitev delavcev, ki so v prikritem delovnem razmerju. "S tem bi se izognili morebitnim tožbam, ki so zelo dolgotrajen postopek," pravi Funkl in dodaja, da bi morali odpreti tudi informativne točke za prekarne delavce, po vzoru tistih, ki so bile pred kratkim namenjene migrantskim delavcem.

Država z aktivno politiko zaposlovanja spodbuja samozaposlovanje, s čimer skuša, vsaj statistično, zniževati stopnjo brezposelnosti v Sloveniji. "Večkrat smo kritični do načina, kako država zlorablja te podatke. Med drugim se je pojavil podatek, da se je z zavoda za zaposlovanje na začetku leta umaknilo 20.000 ljudi. Od tega jih je samo 14.000 dobilo zaposlitev, ostali pa so se zgolj odjavili, ne da bi dobili zaposlitev. V Sloveniji imamo v resnici veliko več brezposelnih ljudi ali pa opravljajo druge oblike dela, torej delo na črno," pravi.

Druga velika težava, na katero opozarja vodja gibanja za dostojno delo, je dejstvo, da številni ljudje, ki odpirajo s. p., živijo pod pragom revščine. Ena tretjina samostojnih podjetnikov namreč plačuje minimalne prispevke, kar pomeni, da imajo po večini minimalne prihodke.

"Ti ljudje si ne upajo zboleti, saj vedo, kaj pomeni teden dni izpada dohodka. Hkrati vsak mesec štartajo z minus 330 evri, kolikor znašajo minimalni prispevki, ne glede na to, da je njihov bruto zasluženi mesečni znesek 100 ali 500 evrov. 25.000 samostojnih podjetnikov tako živi na pragu revščine in to je prekariat," poudarja Funkl.

Najbolj optimalni rešitvi za reševanje teh težav bi bili po njegovem mnenju progresivna obdavčitev ali pa zagotovitev minimalnih urnih postavk za določene vrste dela. Med idejami je tudi povečanje obremenitev espejev za zdravstveno zavarovanje, tako da bi rok za bolniško nadomestilo, do katerega je samostojni podjetnik upravičen šele po 30 delovnih dneh, torej po mesecu in pol, zmanjšali na pet dni.

Avtorji v slabšem položaju kot samostojni podjetniki
Še slabše je po Funklovem mnenju stanje na področju avtorskih pogodb. "Avtorji" so namreč velikokrat ljudje, ki na mesec ne zaslužijo dovolj denarja za odprtje podjetja. "Če nimaš 800, 900 evrov rednih mesečnih prihodkov, se odprtje espeja ne obrestuje. Ti ljudje so bili z dodatno obdavčitvijo prikrajšani, saj morajo zdaj veliko več delati, če želijo enako zaslužiti. Bojim se, da je posledica tega več dela na črno," opozarja Funkl.

Veliko težavo predstavlja tudi agencijsko zaposlovanje, ki je bilo omejeno s kvotami. Toda število agencij za posredovanje dela znova narašča in jih je po podatkih gibanja za dostojno delo pri nas spet več kot 90 ter jih je zato težko nadzorovati in imeti jasen pregled nad njihovim delom.

Četrt milijona prekarcev
Po njihovih izračunih kar četrt milijona ljudi v Sloveniji dela v prekarnih oblikah dela. Kar je več kot četrtina delovno aktivnega prebivalstva. Najbolj pri tem izstopajo mladi, povečuje pa se delež starejših, ki se znova vključujejo na trg dela, potem ko so izgubili službo. "Ti dve skupini sta poleg migrantov najbolj ranljivi. Sploh pri mladih odstopamo od evropskega povprečja, kjer smo na prvem mestu po številu atipičnih zaposlitev," še pojasnjuje Marko Funkl.