V odzivu na poročilo za lansko leto je MNZ zapisal, da je ustavni zakon glede izbrisanih prava rešitev za celovito ureditev problematike, saj so se na seznamu kršitev znova znašli izbrisani.

Vlada je predlog ustavnega zakona že vložila v parlamentarno proceduro, pristojno delovno telo DZ-ja pa je že pričelo z obravnavo predloga, navaja ministrstvo. Predlog med drugim določa, katerim državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki so v Sloveniji že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, bi dovoljenje veljalo tudi za nazaj in od kdaj. Ureja tudi izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za tiste državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji doslej še niso pridobili, in veljavnost dovoljenja.

So si "izbrisani" sami krivi za položaj?
Ob tem ministrstvo opozarja, da prenos iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, ki naj bi tem osebam odvzel pravice do uveljavljanja državljanskih, političnih, ekonomskih in socialnih pravic, ni vzrok za njihov položaj po 26. februarju 1992. Vzrok za njihovo situacijo je po navedbah ministrstva v tem, da si kot državljani druge države niso pridobili dovoljenja za stalno prebivanje. Ker si ljudje dovoljenja za prebivanje niso pridobili, prenos iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev brez urejenega statusa ni mogel predstavljati kršitve, temveč je šlo za vzpostavitev dejanskega stanja kot posledico osamosvojitve in uveljavitve zakona o tujcih.

Pri azilu so podlaga direktive EU-ja
Notranje ministrstvo zavrača tudi vse očitke glede zniževanja standardov na področju azila na podlagi zakona o mednarodni zaščiti, ki je stopil v veljavo 4. januarja letos. Vsa postopkovna jamstva v azilnem postopku so ostala enaka kot prej, razlogi za izvajanje pospešenega postopka pa imajo podlago v direktivah EU-ja, pri čemer je zoper vse prošnje, ki se obravnavajo po pospešenem postopku, dovoljeno sodno varstvo, ki zadrži izvršitev odločitve, navaja ministrstvo.

Glede t. i. policijskega postopka, ki ga je prinesla novela zakona o azilu iz leta 2006, ministrstvo pojasnjuje, da določba ni dajala pooblastil policiji za zavrnitev prošenj za azil. Zakon je namreč po njihovih navedbah izrecno določal, da policija nima pooblastil za odločanje v azilnem postopku. Določba se v praksi ni nikoli izvajala, saj je bilo - še pred uveljavitvijo novele - zadržano njeno izvajanje s strani ustavnega sodišča.

R. B.