Nekdanji slovenski veleposlanik v Avstraliji je na torkovi tiskovni konferenci Karla Erjavca namreč obtožil političnega kadrovanja, klientelizma, politične trgovine in rentništva. Ta je obtožbe takoj zavrnil, danes pa se je odzvalo še ministrstvo.

Na MZZ-ju zagotovili, da so kadrovski postopki na ministrstvu "v celoti v skladu z veljavno zakonodajo", in poudarili, da poslovanje ministrstva tudi v tem delu redno nadzirajo pristojne inštitucije, ki po njihovih zagotovilih niso ugotovile kršitev zakonodaje.

"Balažic ministrstvu očita politizacijo, sam pa je bil dvakrat zaposlen v MZZ-ju v okviru politične kvote. To je tudi v nasprotju z načelnimi stališči sindikata slovenskih diplomatov, ki naj bi mu - po njegovih navedbah - stal ob strani, zato ministrstvo ocenjuje, da njegove izjave tudi v tem delu niso resnične," so zapisali v sporočilu za javnost.

Tožba ene od uslužbenk je bila uspešna
Balažic je novinarjem med drugim zatrdil, da je Erjavec v zadnjih mesecih odredil sklenitev vsaj 32 pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav naj bi veljala prepoved zaposlovanja v javni upravi, hkrati pa naj bi odpustil štiri ljudi, da je lahko zaposlil kadre iz stranke Desus.

Na MZZ-ju odgovarjajo, da Erjavec ni nikoli odredil sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas brez javnega natečaja, je pa ministrstvo v zadnjih treh mesecih obravnavalo 32 zahtev uslužbencev za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, ki so zahtevali spremembo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Po uspešni tožbi ene od uslužbenk, zaposlene za določen čas, in tudi na podlagi sodne prakse je ministrstvo nato ugotovilo, da so zahteve 29 uslužbencev utemeljene in so zato dobili pogodbe, s katerimi so "uredili njihov dejanski status" na ministrstvu.

Na MZZ-ju poudarjajo, da ni šlo za novo zaposlovanje v državni upravi. "Uslužbenci, katerih status se je uredil, so se večinoma zaposlili v MZZ-ju v letih od 2007 do 2009, ko minister ni bil Karl Erjavec, razen dveh, ki pa nikoli nista bila zaposlena na kvoto ministra oz. nista nikoli delala v kabinetu ministra," so še pojasnili.

MZZ zavrača očitke o političnem kadrovanju
Balažic je med drugim Erjavcu očital tudi devet konkretnih političnih kadrovskih zaposlitev, ki pa jih na MZZ-ju zavračajo. Zaposlitev Roberta Kojca ni potekala po strankarski liniji, kot trdi Balažic, ampak je na MZZ prišel z ministrstva za okolje, tovrstne premestitve pa so, kot poudarjajo, običajne in tudi zakonite. Poleg tega je Erjavec na koncu spoštoval mnenje komisije uradniškega sveta in ni imenoval Kojca na položaj generalnega direktorja direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov, kjer je bil ta sicer vršilec dolžnosti.

Podobno so zavrnili tudi očitke o trajni zaposlitvi vodje Erjavčevega kabineta Vlaste Vivod na MZZ-ju. Kot pojasnjujejo, je zaposlena v državni upravi za nedoločen čas že od leta 2000. "Nikoli ni bila zaposlena na kvoto ministra," poudarjajo.

Zavrnili so tudi očitke, da naj bi generalnemu sekretarju MZZ-ja Tomažu Kunstlju s prirejanjem razpisov omogočil, da je prišel do položaja veleposlanika v Vatikanu. Kot so pojasnili, so razpis morali ponoviti, ker prvi kandidat ni dobil podpore na vladi. Kunstelj pa še vedno ni bil imenovan, čeprav bi to lahko že bil, ker da sta se z Erjavcem dogovorila za potrditev pod novo vlado.

Erjavec naj bi tudi klientelistično zaposlil sina podpredsenika DeSUS-a Aleksandra Geržine na položaj generalnega direktorja na ministrstvu, vendar na MZZ-ja pojasnjujejo, da ga je minister imenoval za vršilca dolžnosti potem, ko je prejšnji avgusta nastopil položaj veleposlanika v Londonu. Poleg tega je diplomatsko kariero začel že pred 22 leti, "mnogo preden je Desus sploh postal parlamentarna stranka in preden se je v pogajanja o novi letošnji koaliciji vključil njegov oče".

Glede očitkov, da ni upokojil Dimitrija Rupla, čeprav je ta izpolnjeval pogoje za upokojitev, na MZZ-ju pojasnjujejo, da je postopek imenovanja Rupla za generalnega konzula v Trstu "potekal v skladu z veljavno zakonodajo" in da so postopek preverjali tudi drugi pristojni organi, ki pa niso ugotovili nepravilnosti.

Erjavec naj bi tudi "ustvaril" delovno mesto v Bruslju za Ano Polak Petrič. Na MZZ-ju pojasnjujejo, da je Polak Petričevo kot najprimernejšo kandidatko predlagala kadrovska komisija MZZ-ja, a na to mesto kasneje ni bila razporejena, ker je morala prevzeti naloge visoke predstavnice za nasledstvo. Zavrnili so tudi namigovanje, da je njena kariera povezana z dejstvom, da je hči sedanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega diplomata Ernesta Petriča. Poudarili so, da je uslužbenka MZZ že od leta 2003 in "glede na izkušnje in izobrazbo ter ocene njenega dela ena najbolj perspektivnih diplomatk".

Tudi glede očitkov na račun veleposlanika v Avstriji Andreja Rahtena, ki naj ne bi izpolnjeval pogojev, na MZZ-ju pojasnjujejo, da je "za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko imenovana oseba, ki ima najmanj 14 let primerljivih izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava". In Rahten te pogoje "kot tudi vse ostale" izpolnjuje, poudarjajo.

V skladu z zakonodajo, ki velja za nekarierne diplomate, je Rahten opravil tudi preverjanje strokovnega znanja pred neodvisno strokovno komisijo, še poudarjajo in dodajajo, da je bilo enako tudi pri imenovanju veleposlanice v Berlinu Marte Kos Marko. "Obe kandidaturi nekariernih diplomatov je z zaslišanjem in s soglasno podporo potrdilo tudi pristojno delovno telo državnega zbora," poudarjajo.

Kot neutemeljene so zavrnili tudi Blažičeve očitke o delovanju člana SDS-a Anžeta Logarja na ministrstvu, saj do njegove izvolitve za poslanca "niso razpolagali z informacijo, da opravlja funkcijo v organu politične stranke".