Invazivne rake škarjarje je pred šestimi leti na avtocestnem počivališču na Lopati pri Celju v naravo izpustil neznanec, je poročal novinar Radia Slovenija Matija Mastnak. Prostovoljci in pristojni uslužbenci zavoda za ribištvo so jih še isti dan zelo veliko polovili.

"Zvečer smo okolico pregledali z lučmi. Sprva smo bili zadovoljni, potem pa smo v jašku zagledali rake in v tistem trenutku smo se začeli zavedati, da lahko ta zadeva postane problematična," se spominja Marijan Govedič s Centra za kartografijo favne in flore.

Najučinkovitejše bi bilo, če bi jih zastrupili, a to v Sloveniji ni dovoljeno, zato se je Zavod za ribištvo odločil, da rake pomorijo s paro. "Težava je bila v tem, da te pare niso izpustili naslednji dan, čez dva dni ali pa vsaj čez tri dni, ampak šele takrat, ko je ministrstvu uspelo izpeljati javno naročilo. To je bilo približno čez mesec in pol," je pojasnil.

Na odtoke so namestili tudi mreže, je pred šestimi leti v Studiu ob 17-ih pojasnila Branka Tavzes z Direktorata za naravo in poudarila, da bo populacijo teh rakov treba še spremljati.

A pred dvema mesecema jih je na tem območju opazil David Stanković z Nacionalnega inštituta za biologijo. "Rake smo z mrežo zelo enostavno ujeli in sem bil kar zgrožen," je dejal Stanković.

Z ministrstva za naravne vire in prostor so sporočili, da je prisotnost rakov potrdila tudi DNK-analiza, opravljena konec leta 2018, zato so naslednje leto rake iskali z vršami, a jih niso našli. Ponovili so še dve analizi, v prvi je bil pozitiven še en vzorec, v zadnji iz leta 2020 pa nobeden več. "Vedno se je treba zavedati nevarnosti lažno negativnih rezultatov. Če bi bil na njihovem mestu, bi predlagal najmanj še eno ponovitev vzorčenja ali več," je dodal.

Račna kuga ogroža domorodne rake

Po navedbah zavoda za ribištvo je Močvirski škarjar od 5 do 12 cm velik sladkovodni rak deseteronožec. Močvirski škarjarji imajo najpogosteje temno rdeče obarvano telo, mladi osebki pa so rjavosive barve. V trgovinah z živalmi so naprodaj tudi živo oranžne, bele in modre barvne oblike. Močvirski škarjar ima na škarjah dobro vidne svetlo rdeče izbokline, na zapestnem delu škarij pa izrazit trn. Škržno-srčna reža na košu (v pogledu od zgoraj) je zelo ozka. Pri vseh domorodnih vrstah rakov so izbokline na škarjah neizrazite in niso rdeče obarvane, na zapestnem delu škarij ni izrazitega trna, škržnosrčna reža na košu pa je široka.

"Kot drugi severnoameriški raki so tudi močvirski škarjarji prenašalci glivi podobne bolezni račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Domorodne vrste rakov izrivajo tudi s tekmovanjem za hrano in življenjske prostore. Kjer dosežejo velike gostote, močno vplivajo na vodno rastlinje in nevretenčarje," pa navajajo v Zavodu Symbiosis.