"Pobuda za današnji shod je nastala spontano, ideja zanj pa je bila v zraku že dolgo. Številne skupine in organizacije delajo ogromno in so nam lahko samo navdih. Menili smo, da moramo s svojo navzočnostjo tudi na ulici množično povedati, da nismo del kulture pobijanja in nasilja, ki jo danes različne politike, ali pa kar vse velike svetovne politike, izvajajo ali vsaj podpirajo," so organizatorji zapisali.

Cilj prireditve je bil po navedbah organizatorjev opozoriti na številne vojne, ki trenutno divjajo po svetu, in pozvati k miru. Udeležilo se ga je približno 500 ljudi.

"Ukrajina, Palestina, Libanon, Jemen, Sudan, DR Kongo, Armenija, Haiti ... Smo otopeli nad številkami ubitih civilistov, stisnjenih v poročilih med enimi in drugimi oglasi, iz dneva v dan, mesece, leta," so v vabilu med drugim zapisali organizatorji, združeni v mirovni koaliciji Ne v mojem imenu!.

Opozorili so na "podivjano zlo, ki za seboj pušča milijone žrtev" in "z zemljo zravnana mesta". "Kje sta tvoja in moja vest, združeni v zavesti, da ni pravičnih vojn, še manj upravičenih zločinov zoper človeštvo", so zapisali.

Udeleženci shoda so nosili transparente z napisi Nehajte z vojnami, dajte ljudem mir, Demomorija in Naše nekritično kimanje zahodni politiki je dejanje nasilja.

Navzoče na shodu so med kulturnim programom med drugim nagovorili psihiatrinja in pediatrinja Anica Kos, novinar Uroš Lipušček, direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel, sociolog in politolog Rudi Rizman, arhitekt, publicist in pedagog Ira Zorko, matematik, aktivist in mirovnik Marko Hren, pravnica, aktivistka in mirovnica Eva Marn ter nekdanji evropski poslanec Aurelio Juri.

Za kulturno-glasbeni program pa so poskrbeli dramska igralka Draga Potočnjak, glasbeniki Kiki, Jani Kovačič, Lenart De Bock ter zbori Amorfna gmota, Z'borke, Tukan in Zmaj.

"Od demokracije, od institucij, od znanosti smo pričakovali, da nam bodo zagotovili osnovno človeško dobrino, to je varnost in mir. Pa se ni zgodilo," je za TV Slovenija povedala Mikuš Kos. Ob številnih vojnah, ki divjajo po svetu, se ljudje pogosto počutijo nemočne, je dodala.

"Mir torej ni le abstraktni končni cilj, ni le nasprotje vojne, ampak je drža, za katero se odločimo. Je pot, po kateri vsak dan spotikaje se hodimo," so zaključili organizatorji v svojem sporočilu za javnost.

"Dajmo se vsi skupaj malo ustaviti in razmisliti, kam si želimo iti"

Podobno so v pogovoru za Radio Slovenija dejali tudi nekateri udeleženci shoda. "Trenutno se počutim tako nemočna, da edino, kar lahko naredim, je to, da tukaj poslušam istomisleče in se sprašujem, kam gre to človeštvo?" je dejala ena izmed udeleženk.

"S svojo prisotnostjo podpiram shode in si želim sprememb," je pojasnil drugi.

"Kje so rešitve? Očitno jih ni. Vsaj v naši moči ne," se je spraševala še ena izmed udeleženk.

"Veliko bolj človeško bi bilo, če bi nas tukaj stalo nekajdesettisoč," pa je neki vprašani komentiral stanje o precej nizki udeležbi.

"Vsi smo nehali biti kritični. Vse, kar poslušamo, je, kako se bo povečevalo sredstva, ki so namenjena za vojno, kako bo vojaška industrija vedno večja. Res si mislim: Evropa, dajmo se vsi skupaj malo ustaviti in razmisliti, kam si želimo iti. V mir, upam," je bilo še eno mnenje s trga.

Po podatkih programa univerze v švedski Uppsali, ki se ukvarja s spremljanjem vojn, je lani po svetu divjalo 59 vojn, v katere so bile vpletene države, kar je največ od začetka zapisovanja tovrstnih podatkov leta 1946.