V Sloveniji so prakse postopanja in vodenja celotnega postopka obravnave otrok, žrtev zlorab, zelo različne, zato so tudi izkušnje teh otrok zelo različne, je na sklepnem dogodku projekta Judex+ z naslovom Do otrok prijazna obravnava v primeru spolne zlorabe v Ljubljani pojasnila dekanja fakultete za socialno delo Vesna Leskošek. Kot enega izmed dejavnikov, ki močno vpliva na tovrstne postopke, zaznavajo tudi medijsko izpostavljenost zgodbe. "Pri nas je tako, da če ne odvzamete otroka, je narobe, če ga odvzamete, je pa prav tako narobe," je komentirala Leskoškova.

Nekateri v preteklosti medijsko izpostavljeni primeri so tako po njenih besedah pokazali, da se včasih zaradi tega pritiska javnosti postopki izboljšajo, lahko pa so tudi notranji zadržki pri razrešitvi zadeve. Zaznali so primere samocenzure strokovnih delavcev pri oceni tveganja, ali odvzeti otroka ali ne. "Včasih se tudi sodniki težko odločajo za odvzem otroka, ker se bojijo medijskega odziva," je dodala.

"Pretirano vključevanje izvedencev"
Kot problematično je izpostavila tudi pretirano vključevanje izvedencev v postopke. "To je velika težava v Sloveniji, v postopkih se pogosto preveč bogato uporabljajo, tudi ko bi morale že strokovne delavke na centrih za socialno delo odločiti. Izvedenci so postali skorajda pravilo, izvedenska mnenja pa so včasih celo v škodo otroka," je opozorila Leskoškova.

Med negativnimi izkušnjami iz postopkov obravnave primerov zlorabe, ki so jih sodelavci Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Koper zaznali v intervjujih s posamezniki, ki so bili kot otroci žrtve zlorab, so izpostavili večkratno ponavljanje tega, kar se jim je zgodilo, izvedbo pogovorov v neprimernih prostorih, pomanjkanje informacij glede postopkov, dolgotrajno čakanje na zaključek postopka, občutek osamljenosti in izgubljenosti na sodišču.

Lenarčič: Ne vedo, kaj je zloraba
Kot je pojasnil Blaž Lenarčič z ZRS-ja Koper, so po drugi strani zaznali tudi to, da mladoletniki spolno zlorabo enačijo zgolj s fizičnim dotikom, ne razumejo pa, da je spolna zloraba lahko tudi drugačna. Lahko je tudi verbalna, je zatrdil Lenarčič, ali pa siljenje otroka gledati neke vsebine ali pa če nekdo širi fotografijo pomanjkljivo oblečene žrtve. Tako so skupaj s policijo poskusno izvedli izobraževanje za okoli 100 koprskih devetošolcev, pripravljajo pa tudi širši projekt izobraževanja otrok o tej temi, za izvedbo katerega bodo skušali pridobiti evropska sredstva.

Na fakulteti za socialno delo pa je tudi na podlagi ugotovitev iz projekta Judex+ dozorela ideja o oblikovanju dodatnega izobraževalnega programa s področja obravnave otrok, žrtev zlorab. Kot je pojasnila Leskoškova, čakajo še mnenje Univerze v Ljubljani, nato bo predlog programa moral še skozi postopke Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Bo pa to interdisciplinarno dodatno izobraževanje za različne profile strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z otroki, žrtvami zlorab.