Predsednik vlade Janez Janša je pred slabima dvema meseca, bil je četrtek 19. marec, ob sprejemanju novih ukrepov za boj proti novemu koronavirusu med drugim ocenil, kot je tedaj poročal STA, da nas je kriza zaradi epidemije zajela v trenutku, ko so nekateri najvitalnejši instrumenti države za njeno obvladovanje kadrovsko izjemno osiromašeni.

Ob tem je napovedal, da bo Slovenska vojska (SV) v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. Vse, ki obvladajo vojaška znanja in veščine in ne delajo na nujnih delovnih mestih, pa je povabil, da se prostovoljno pridružijo skupnim naporom za zagotavljanje splošne varnosti.

In kakšen je bil odziv?

Slovenska vojska sicer že nekaj časa na posebni spletni strani Postani vojak vabi državljane, da se na različne načine priključijo vojaškemu sistemu, profesionalno, kot pogodbeni rezervisti ali pa s prostovoljnim služenjem, na katerem lahko tako fantje kot dekleta spoznajo vojaški poklic in se morda kasneje odločijo za profesionalno vojaško kariero ali pa sodelovanje v pogodbeni rezervi.

Konec aprila je potekel rok za prijave za nekaj več kot trimesečno prostovoljno služenje, ki se bo začelo letos junija. Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da se je za prostovoljno služenje (77. generacija), ki se začne 29. junija, prijavilo 39 kandidatov. Prostovoljno služenje je sicer predvideno za največ 20 kandidatov.

Za prostovoljno služenje vojaškega roka (75. generacija), ki se je začelo 13. januarja, se je denimo prijavilo 38 kandidatov, napotenih pa je bilo 16 kandidatov. Za prostovoljno služenje vojaškega roka 13. marca pa se je prijavilo 21 kandidatov, napotenih pa je bilo 12 kandidatov.

Kakšno je sicer zanimanje za sodelovanje v pogodbeni sestavi?

Na MORS-u pravijo, da je vlogo za vključitev v pogodbeno rezervo SV-ja letos vložilo 95 kandidatov, od tega je 80 vlog za vojaka, ena vloga je bila za podčastnika, in ena vloga za častnika ter 13 vlog za vojaškega uslužbenca.

V pogodbeni rezervi SV-ja lahko sodelujejo slovenski državljani, od katerih je zahtevano, da nimajo dvojnega državljanstva, da so zdravstveno sposobni za vojaško službo (opravljen zdravniški pregled), da niso bili kaznovani oz. niso v kazenskem postopku in se strinjajo z varnostnim preverjanjem. V pogodbeni rezervi lahko sodelujejo od 18. leta do 50. leta kot vojaki, podčastniki ali nižji vojaški uslužbenci oziroma do 60. leta kot častniki ali višji vojaški uslužbenci.

Kot je navedeno na spletni strani Postani vojak, je informativni znesek letnega plačila (11 mesecev pripravljenosti in en mesec usposabljanja) za pogodbenega rezervista z odsluženim vojaškim rokom za vojake okoli 2500 evrov (neto), za podčastnike 2600 evrov in za častnike 2700 evrov.

Vpoklic 107 rezervistov

Kot je napovedal Janša, bodo profesionalnim vojakom na pomoč priskočili rezervisti. "Maja je bilo na opravljanje vojaške službe vpoklicanih 107 pogodbenih rezervistov, od tega 73 rezervistov, ki so sami zaprosili za predčasno službo. Prošnjo za opravljanje vojaške službe junija je do zdaj podalo 9 rezervistov," so za MMC pojasnili na obrambnem ministrstvu.

Sedanja vlada si je zelo želela, da bi vojaki pri varovanju meje, predvsem na jugu države, razbremenili policiste. Z aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, bi slovenski vojaki, kot je navedel pretekli teden v pogovoru za STA novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš, dobili možnost pridržanja, usmerjanja ter zagotavljanje javnega reda in miru izključno na meji.

Vojska bi pokrivala določena območja, pregledovala teren in v primeru nezakonitega prehoda meje zadržala prebežnike ter nato poklicala policijo, ki bi izpeljala svoje postopke. Nima pa vojska pooblastil, da bi jih legitimirala, je pojasnil.

Vladi je pri aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi "nogo podstavila" opozicija, saj je za aktivacijo potrebna dvotretjinska večina glasov v državnem zboru. Opozicijske stranke so bile pripravljene podpreti aktivacijo dodatnih pooblastil vojski, vendar pod določenimi pogoji.

LMŠ je denimo želel, da bi vojaki imeli dodatna pooblastila le v dvokilometrskem mejnem pasu. V SAB-u pa so podporo aktivacijo pogojevali s tem, da lahko na južni meji delujejo samo poklicni vojaki oziroma rezervisti, ki so vsaj eno leto v pogodbeni rezervni sestavi.

Kakšna bodo dela in naloge vpoklicanih rezervistov?

"Podobno kot vsa leta bodo pogodbeni rezervisti med opravljanjem vojaške službe v miru opravljali naloge varovanja objektov posebnega pomena za obrambo, podpore policiji pri preprečevanju nezakonitih prehodov državne meje in logistične podpore (v katero sodijo dela na področju vzdrževanja, oskrbe, sanitete, prevozov …). Podobno kot vsa leta bodo pogodbeni rezervisti sodelovali tudi na vajah Slovenske vojske. Status pogodbenih rezervistov med opravljanjem vojaške službe v miru je izenačen statusu pripadnikov stalne sestave," pojasnjujejo na MORS-u.

Slovenska vojska sicer dnevno v podporo policiji pri varovanju državne meje napotuje, tako MORS, zmogljivost velikosti dveh čet. "Od začetka leta do 5. maja 2020 je Slovenska vojska svoje pripadnike na to nalogo napotila 18.350-krat," navajajo na obrambnem ministrstvu.

Koliko poklicnih pripadnikov SV je sicer usposobljenih za sodelovanje s policisti za varovanje meje in koliko pripadnikov rezervne sestave, pa ostaja tajnost.

"Usposobljenost sodi v kategorijo varovanih podatkov. Slovenska vojska je dolžna po Zakonu o obrambi ohranjati potrebno ali zahtevano pripravljenost za izvrševanje vseh dodeljenih obveznosti in ustrezno pripravljenost tudi ohranja," pojasnjuje MORS.