Dodatno kadrovsko problematiko na nekaterih tožilstvih zaostruje še vlada z zadrževanjem odločanja o imenovanju nekaterih tožilcev. Trenutno jih na imenovanje na vladi čaka dvanajst. Obenem vlada od tožilstva pričakuje večjo učinkovitost pri pregonu storilcev kaznivih dejanj.

Sistemiziranih tožilskih mest je 268, kadrovski načrt oziroma denar je zagotovljen za 236 mest. Tožilcev pa je danes 206, torej 30 manj. Ljubljansko okrožno tožilstvo, ki je največje, je le 64-odstotno kadrovsko zapolnjeno, opozarja generalni državni tožilec Drago Šketa. Na imenovanje na vladi čaka 12 tožilcev, z razpisom jih iščejo še 28.

"Gre izključno za izpraznjena tožilska mesta, na katerih so ljudje odšli v pokoj ali pa na druga delovna mesta." Kadrovski manko se za zdaj pri delu tožilcev še ne pozna, zagotavlja Šketa. Nekaj je k temu prispevala tudi epidemija.

"Tudi za državne tožilce je bilo težavno leto in pol, po drugi strani pa trend razpisovanja glavnih obravnav v času epidemije ni bil tolikšen kot v običajnem teku sodnega leta," je dejal Šketa. Še vedno niti nimamo dveh delegiranih tožilcev, ki bi v Sloveniji preganjala kazniva dejanja na račun oškodovanja evropskih sredstev. Čaka se na odločitev o tožbi na upravnem sodišču.

Med tem pa so, kot pravi Šketa, glede odprtih zadev "v nekakšnem hibridnem sistemu". Zadeve začasno obravnavajo državne tožilke in tožilci, da ne nastajajo zastoji. A to ni ustrezna rešitev, opozarja Šketa, glede na to, da je evropsko javno tožilstvo že ustanovljeno in da imamo tam že svojega predstavnika. Zato si želi, da čim prej dobimo tudi delegirana tožilca.