Voditeljica oddaje je s svojimi trditvami o manjvrednosti določene rase v primerjavi z drugimi izpolnila znake pozivanja k diskriminaciji, so zapisali pri zagovorniku.

Zagovornik načela enakosti je februarja prejel predlog za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije zaradi domnevno neprimernih izjav voditeljice oddaje Faktor, ki je bila na televiziji TV3 predvajana 21. januarja.

Kot so zapisali pri zagovorniku, je voditeljica s svojimi trditvami ljudi "razvrstila na podlagi njihove osebne okoliščine rase, jih vrednostno razdelila in ob tem podala jasno sporočilo o manjvrednosti temnopoltih ljudi".

Zagovornik je izjavo voditeljice najprej obravnaval z vidika svobode izražanja po ustavi in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ti dve določbi varujeta tudi podajanje informacij in idej, ki šokirajo, žalijo in motijo državo oziroma kateri koli del prebivalstva.

Zagovornik je ocenil, da izjava voditeljice v sklopu oddaje ne uživa varstva po evropski konvenciji, saj "hudo posega v temeljne pravice nekaterih oseb, in sicer v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, pravico do nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti in v pravico do varstva pred spodbujanjem neenakopravnosti in nestrpnosti".

Zagovornik je zato v postopku ugotovil, da vsebina oddaje vsebuje prepovedano javno opravičevanje zapostavljanja in preziranja oseb zaradi osebnih okoliščin in tudi prepovedano opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi nad tistimi, ki niso člani te skupine. S predvajanjem te oddaje je zato televizija TV3 kršila zakon o varstvu pred diskriminacijo, so zapisali pri zagovorniku.

"Svoboda izražanja je pomembna ustavna pravica. Zavedati se moramo, da svoboda izražanja ni neomejena. Ustava, mednarodni dokumenti in zakon o varstvu pred diskriminacijo ne varujejo izjav, ki kršijo dostojanstvo in temeljne človekove pravice. Vsi, predvsem pa mediji, morajo biti na to še posebej pozorni," je ob tem poudaril zagovornik Miha Lobnik.

Zagovornik v skladu s protidiskriminacijsko zakonodajo sicer ni organ, ki bi lahko kršilce sankcioniral. Kot so navedli, so za določene oblike diskriminacije za globe pristojni področni inšpektorati, kot sta tržni inšpektorat in inšpektorat za delo. Za pozivanje k diskriminaciji kot eno od oblik diskriminacije pa zakon o varstvu pred diskriminacijo sankcij ne predvideva. To velja tudi za ta primer, so še zapisali pri zagovorniku.