Večjo povezanost z gospodarstvom poskuša ljubljanska univerza doseči po dveh poteh. Prva je Ljubljanski univerzitetni inkubator (UI). Druga je Rektorjeva nagrada za najboljše inovacijo, ki skuša univerzitetne raziskovalce spodbuditi, da svoje projekte popeljejo na komercialno raven: skozi patent ali podjetje.

Natečaj poteka šesto leto zapored. Tokrat se je nanj prijavilo 22 ekip s skupno 78 tekmovalci, pri čemer se jih je osem uvrstilo v finale. Po merilih, razvidnih v desnem okvirčku, je univerzitetna komisija izbrala tri zmagovalce, od katerih kar dva projekta prihajata s Fakultete za farmacijo, eden pa s Fakultete za strojništvo.

"Med tekmovalci je kar 30 odstotkov raziskovalcev in profesorjev, kar je zelo spodbudno, saj predstavljajo vez med gospodarstvom in univerzo. Od leta 2010, ko smo prvič organizirali natečaj, se je zvrstilo 461 tekmovalcev in 162 idej. Nekatere poniknejo, druge se prek izkušenj preusmerijo v nove ideje, 20 odstotkov pa se jih prestrukturira v zagonska podjetja," je pojasnila direktorica Inkubatorja Lidija Honzak.

Kaj so dosegli tokratni nagrajenci?

Piezoelektrično deformabilno zrcalo
Prvo mesto je zasedlo tanko "piezoelektrično deformabilno" zrcalo, ki je že bilo nagrajeno tudi na mednarodnem področju. Eno vodilnih svetovnih podjetij za merilne sisteme, Texas Instruments, ga je na tekmovanju Texas Instruments Innovation Challenge (TIIC) – Europe Design Contest postavilo na prvo mesto, zdaj pa je prejel še priznanje rektorja Ivana Svetlika. Ekipa, ki ga je sestavila, razmišlja, da bi del projekta patentirala.

To je zrcalo, ki se natančno in zlahka upogiba, je za MMC pojasnil član podjetniške ekipe, Jaka Pribošek. Za to izkorišča t. i. učinek piezo: material se pod električno napetostjo skrči ali raztegne. Nameščeno je na membrano iz tanke kovine, ki ima na zadnji strani štiri elektrode iz piezoelektrične keramike. S spreminjanjem napetosti na elektrodah se zrcalo lahko v dveh oseh nagiba ali upogiba. Sistem to počne natančno in izjemno hitro, do tisočkrat na sekundo, poudarja Pribošek.

Kako natančno? Že v okvirju tekmovanja Texas Instruments je ekipa z zrcalom usmerjala laserski žarek po zaplati, veliki le 100 krat sto mikrometrov - in nanj vžgala logotip podjetja.

Potencialnih uporab naprave je veliko. Lahko bi nameščena v snemalne naprave skrbela za stabilizacijo slike, denimo pri industrijskem nadzoru proizvodnje, kjer sta potrebni tako hitrost kot natančnost. Z nagibom zrcala se spreminja perspektiva slike, z upogibanjem se ostri.

Lahko bi usmerjala laserski žarek pri 3D-tiskanju. "Fotobčutljivi polimeri se s pomočjo svetlobe strjujejo. S sistemom lahko plast za plastjo selektivno osvetljujete polimer, ki se bo strdil samo na osvetljenih mestih, drugje pa ne, in na koncu dobite 3D-izdelek," je ponazoril.

Lahko bi v medicinskih napravah skrbela za natančno usmerjanje laserskih žarkov ali pa v optičnih pincetah naokoli premikala (biološke) celice.

Podjetniška ekipa, katere člani prihajajo s fakultet za strojništvo, gradbeništvo in geodezijo in za socialno delo, je pripravila celoten sistem in poslovni načrt. "Razvili so tehnologijo izdelave zrcal in potrebno optiko, elektroniko ter programsko opremo. Ta se deli na dva dela, pri čemer eden teče na krmilniku za upravljanje napetosti, drugi pa na osebnem računalniku," je pojasnil

Njegova prednost je predvsem v ceni. "Eden izmed načinov odklanjanja žarkov pri optičnih pincetah so akustooptični modulatorji, ki stanejo med pet in deset tisoč evri. Mi lahko to naredimo veliko, veliko ceneje," je zatrdil sogovornik.

Pri komercialni aplikaciji Pribošek računa tudi na domačo optično industrijo, ki je dobro razvita in izvozno usmerjena. "Slovenija je po številu diodnih laserjev na prebivalca največji izvoznik na svetu." Ekipa je že vzpostavila stike z njimi, pa tudi s proizvajalci slikovnih sistemov. Med možnostmi je tudi ustanovitev lastnega podjetja, toda ta ideja bo morala še malo dozoreti, zato sogovornik tu noče "ničesar obljubljati". Razen znanstvenih člankov na to temo: prvi je že bil sprejet v objavo pri znanstveni publikaciji Journal of Micromechanics and Engineering.

Lajšanje alzheimerjeve bolezni
Drugo mesto je zasedel preboj na področju farmacije. Ekipa s Fakultete za farmacijo se je lotila bolezni, za katero boleha več kot 40 milijonov ljudi po svetu - in jih je iz leta v leto več - alzheimerjeve bolezni. Ta počasi uničuje možganske celice in prizadene predvsem spomin. Kako in zakaj nastane, še vedno ni jasno. Prav tako navkljub obsežnemu in intenzivnemu iskanju še vedno ni zdravila zanjo. Obstaja le nekaj poti za lajšanje simptomov ali za odlog napredka bolezni za kratek čas.

Ljubljanska ekipa je v sodelovanju s tujimi partnerji (iz Francije in Poljske) odkrila več novih snovi, ki delujejo na tak način.

Kot je za MMC pojasnil profesor Stanislav Gobec, pri alzheimerjevi bolezni v možganih pride do upada spojine, ki kemično skrbi za prenašanje signalov med celicami. To je acetilholin, nevrotransmiter ali živčni prenašalec.

S prgiščem novoodkritih učinkovin, ki zavirajo encim butirilholin-esterazo (BChE), jim je uspelo doseči, da se je koncentracija acetilholina ponovno povečala. To so dokazali v seriji predkliničnih preizkusov, ki so potekali na možganskih rezinah, pa tudi na živalih. Tem so v okviru "testov, ki se standardno uporabljajo v takšnih programih", vzbudili simptome alzheimerjeve bolezni. Po vnosu inhibitorjev so se tem živalim izboljšale kognitivne sposobnosti, predvsem spomin.

Dolga in draga pot naprej
Ekipa še izbira, v kateri znanstveni publikaciji bo odkritje objavila. "To je loterija. Mi želimo članek objaviti v zelo dobri reviji, a tam so tudi možnosti, da te zavrnejo, precej velike. Za zdaj še ne vemo točno, kam, vsekakor pa bomo izbrali eno ugledno in dobro revijo," je napovedal Gobec. Pred nekaj dnevi so sicer vložili mednarodno patentno prijavo.

Zdaj pa jih čaka precej težaven del poti. Predklinične raziskave je treba končati, da bi lahko zares dokazali varnost in učinkovitost, pa bodo potrebne dolgotrajne klinične raziskave. Te so v najboljšem scenariju dolge več let in tudi zelo drage. "Razvoj po navadi poteka tako, da neka akademska institucija ali manjša biotehnološka firma zadevo razvija do stopnje, kjer smo zdaj mi, morda še leto ali dve dlje, potem pa jo ali proda, licencira ali skupaj z večjim podjetjem razvija naprej. To so milijonska, včasih večstomilijonska vlaganja," je ponazoril. Njegova ekipa je zdaj - po prijavi patenta - v fazi, ko "zelo intenzivno išče potencialne partnerje”.

Boljše tablete
Zdravila, ki pridejo v obliki tablet, so v bistvu sestavljena iz dveh poglavitnih gradnikov: zdravilne učinkovine in podpornih snovi. Učinkovina sproži želen učinek v telesu, denimo paracetamol, ki niža telesno temperaturo. A ker jo je v posamezni tableti relativno malo, so za izdelavo tablet potrebna polnila, ki navadno zavzemajo največji delež proizvoda. Kar 70 odstotkov tablet na trgu za to uporablja različne oblike laktoze oz. mlečnega sladkorja. Tretjeuvrščena ekipa SupraLac, ki prav tako prihaja s Fakultete za farmacijo, je razvila novo obliko laktoznih delcev, ki ima izrazito boljše lastnosti, je za MMC povedal Dejan Lamešić, raziskovalec na fakulteti in v Leku, kjer sodeluje pri razvoju novih generičnih zdravil.

Njena prva prednost je, da zagotavlja višjo trdnost tablet: od komercialno dostopnih je boljša tudi za 70 odstotkov. Druga - in po Lamešićevih besedah bistvena - prednost pa je zagotavljanje enakomerne porazdelitve zdravilne učinkovine v tableti. Lastnosti t. i. sferičnih (oz. kroglastih, op. a.) aglomeratov laktoze zagotavljajo, da se vnesena učinkovina ne zlepi v enem delu tablete, pa tudi to, da je razporeditev konstantna v različnih stopnjah izdelave. "Ta pomožna snov zagotavlja kakovostnejše tablete v primerjavi s konkurenco," je zatrdil.

Preboj ni prišel z miselnim prebliskom, temveč z neutrudnim raziskovanjem. "Najprej smo se seznanili z metodo sferične kristalizacije. Razmišljali smo, kako jo lahko praktično uporabimo, in naposled prišli tako do zdravilnih učinkovin kot do pomožnih snovi. Ta kristalizacijski postopek smo izboljšali, tako da smo dobili novo obliko laktoznega delca," je povedal sogovornik.

Vložena je bila mednarodna patentna prijava, znanstveni članek pa je v pisanju in bo kmalu poslan v objavo. Ekipa je zdaj v stiku z dvema proizvajalcema farmacevtskih pomožnih snovi, ki ju zanima, kako proces prenesti na proizovdni nivo oziroma "izdelava takšne laktoze v tonah".

In kaj mu pomeni nagrada univerze? "Potrditev, da razvijamo dobre ideje, da smo inovativni in prodorni ter da nastale produkte lahko zelo dobro apliciramo v gospodarstvu," je navedel.
Nagrada in podpora
Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz rektorjevega sklada v skupni vrednosti 6.000 evrov.