Današnjega predvolilnega kongresa v Mariboru se skupaj z gosti udeležuje 350 ljudi, Cerar pa bo moral prepričati večino navzočih članov z glasovalno pravico (teh je 224), da bo dobil vnovičen mandat.

On bo edini kandidat za vodenje stranke. Sprva je bila vložena še ena kandidatura, a je kandidat – šlo naj bi za neznano ime na državnem političnem parketu –, še preden je javnost izvedela njegovo ime, od nje odstopil.

Cerar je vajeti stranke prevzel na ustanovnem kongresu junija 2014, tik pred takratnimi predčasnimi volitvami. Mandat voditelja stranke mu bo torej potekel v mesecu, ko je pričakovati letošnje volitve. Stranko bi sicer lahko začasno vodil kot vršilec dolžnosti predsednika, a se je odločil preveriti zaupanje članov še pred začetkom volilne kampanje.

Padec z vrha
V volilno tekmo Stranka modernega centra vstopa s precej nižjo podporo v javnomnenjskih anketah, kot jo je imela pred štirimi leti (takrat še kot Stranka Mira Cerarja).

Takrat so volitve podporo tudi potrdile in stranka je z rekordnimi 34,49 odstotka prejetih glasov in s 36 poslanskimi mandati postala največja parlamentarna stranka, Cerar pa mandatar za sestavo vlade, ki jo je nato sestavil v koaliciji s SD-jem in DeSUS-om.

Februarska anketa Vox populi pa razkriva, da je SMC s samo 5,2-odstotno podporo zdrsnil na peto mesto najbolj priljubljenih političnih strank v Sloveniji - za Listo Marjana Šarca, SD-jem, SDS-om in Levico. Da vlada dela uspešno, je menilo le še 28,7 odstotka vprašanih, medtem ko je 65,7 odstotka delo Cerarjeve vlade ocenilo kot neuspešno.

Po drugi strani pa predsednik vlade in vodja SMC-ja pred kongresom našteva: "Imamo bilanco, ki je nima nobena druga stranka: rekordno gospodarsko rast, prepolovljeno brezposelnost, znižano stopnjo revščine, prihod resnih gospodarskih vlagateljev, stabilnost v državi, povrnjen ugled v svetu. Ob tem smo ostali zvesti vrednotam, ki so nas spomladi 2014 povezale: strokovnost, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic."

Dva poslanska odhoda in deset prestanih interpelacij
Znotraj stranke so se sicer med mandatom pokazala nekatera razhajanja glede pomembnejših vprašanj, med katerimi je pred letom dni odmevalo nesoglasje med Cerarjem in podpredsednikom stranke Milanom Brglezom zaradi novele zakona o tujcih.

Nesoglasje jima je sicer uspelo zakrpati, različni pogledi na nekatera vprašanja pa se večkrat pokažejo – v prvi polovici mandata sta jih zaznamovala tudi dva poslanska odhoda. Poleti 2015 je stranko zapustil Bojan Dobovšek, januarja 2016 je odšel tudi Franc Laj, vendar večjih pretresov glede članstva v stranki ni bilo. "Število članov stranke se ne spreminja. So tako odhodi kot prihodi vanjo," je po Lajevem odhodu pojasnil generalni sekretar Erik Kopač.

V mandatu Cerarjeve vlade so se sicer kar vrstile tudi interpelacije – kar deset jih je vložila opozicija, vendar so vsi ministri, pa tudi cela vlada, dobili podporo poslancev in so glasovanja tako uspešno prestali. Vlada Mira Cerarja, ki se je moral braniti tudi pred ustavno obtožbo, bo tako – kot kaže – tudi kljub stopnjevanju trenj v koaliciji postala druga vlada v slovenski zgodovini, ki je izpeljala celoten štirileten mandat.

Prednosti in slabosti
Čakajo jih še trije meseci - poslanci so ta teden predsedniku republike predlagali, naj prihodnje državnozborske volitve razpiše za 10. junij.

Med svojimi dosežki vlada poudarja upad brezposelnosti, zlasti med mladimi, ter gospodarsko rast in rast tujih naložb, informacijske rešitve zdravstvenega sistema, uspešno črpanje evropskih sredstev ... Ob tem pa nanjo letijo očitki, da ji ni uspelo dokončati napovedanih zdravstvenih reform in urediti plačnega sistema javnih uslužbencev, zaradi česar so se zvrstile tudi številne stavke.

Slovenija je prvič po šestih letih odpravila gospodarska neravnotežja, priznava tudi Evropska komisija, ki pa jo hkrati opominja zaradi neizpeljane privatizacije NLB-ja.

Cerar sicer pravi, da pred njimi ostajajo številni izzivi, naloge in ukrepi, ki jih je treba opraviti, da bodo lahko dosežki zadnjih let nadgrajeni z reformami in dejanji, ki bodo ljudem zagotovili kakovostno življenje.

Na današnjem kongresu bodo sprejeli tudi program za delo stranke v prihodnjem mandatu, ko želijo po njegovih besedah nadaljevati že začeto in Slovenijo popeljati med "socialno pravičnejše, visoko razvite in jedrne članice EU-ja".

"Brez nerealnih obljub"
Program za obdobje 2018—2022 bo kongresu predstavil predsednik programske konference Aleksander Kešeljević. Ta je pojasnil, da je program nastajal na terenu, skozi razprave s člani in podporniki ter civilno družbo, nato pa še znotraj strankinih programskih odborov in razprav z ministri.

Načrt dela zajema 175 ukrepov na 21 področjih. "V njem ni niti ene nerealne postavke ali obljube, ki bi vzbujala nerealna pričakovanja," je zatrdil Kešeljević in napovedal, da bo ta načrt dela "izboljšal naš položaj na vseh relevantnih lestvicah, ki merijo kakovost življenja v državah, in na področjih, kjer smo v zadnjih desetih in več letih popuščali in dopuščali, da so nas priložnosti zaobšle v velikem loku".

Gre zlasti za področja trga dela, medgeneracijskega sodelovanja in kulture.

S programom po Kešeljevićevih navedbah nadaljujejo pot, ki jo bo junija sklenila vlada pod vodstvom SMC-ja. Ti dosežki so po njegovem mnenju "preveč dragoceni in preveč vredni, da bi zasluge zanje prepustili drugim, zlasti tistim, ki so štiri leta ob vsaki priložnosti spodkopavali delo predsednika vlade".